Ko slišimo besedo uši, največkrat pomislimo na slabe higienske standarde, vendar temu ni tako. Naselijo se na vsako lasišče, še najraje na čisto. Najpogosteje se pojavijo v spomladanskem in jesenskem času, ko je zaradi ugodnih temperatur njihovo razmnoževanje v porastu.

Jesen nas vedno znova očara s pisanim listjem dreves, a gre hkrati za letni čas, poznan po prehladih in splošnemu padcu odpornosti. Dnevi postajajo krajši in hladnejši, manj je sončne svetlobe in gibanja v naravi. Če k temu dodamo še stres ob začetku novega šolskega leta ali dodatne obveznosti v službi, ni čudno, da naš imunski sistem včasih popusti ravno v jesenskih mesecih.    

Poletni čas nam daje možnost, da se odpravimo v gore, kjer se lahko sprostimo in najdemo svoj mir. Da bo izkušnja na poti v gore enkratna, sproščujoča in brez skrbi,  moramo poskrbeti  za ustrezno opremo in psihofizično pripravljenost. V gore se odpravimo dovolj zgodaj, saj se tako izognemo ekstremno visokim poletnim temperaturam. Vedno izbiramo poti, ki ustrezajo naši psihofizični pripravljenosti oziroma psihofizični pripravljenosti najšibkejšega člena v skupini.

Pred nami je najtoplejši del leta, prav poletni meseci pa predstavljajo ogromno priložnosti za še več dejavnosti v naravi in najrazličnejše izlete ter potovanja v bližnje in malo bolj oddaljene kraje. Ravno poleti pa vam jo lahko zagodejo gastrointestinalne težave in vam tako lahko pokvarijo načrte. Lepo in toplo vreme že zgodaj odpre sezono piknikov, kjer se družimo ob hrani z žara, mrzli pijači ter sladkih ali slanih prigrizkih. Praviloma je to težko prebavljiva in mastna hrana, ki nam lahko obleži v želodcu in povzroči slabost, zgago, vetrove, napihnjenost in v hujših primerih tudi bruhanje ter drisko.

Sončni žarki, prebujajoča se narava s cvetočimi rožami in drevjem, žvrgolenje ptic, nežno oglašanje škržatov, daljši sprehodi v naravi - vse to in še več nam omogoča poletje, ko odvržemo topla oblačila, težke čevlje pa zamenjamo s sandali ali natikači. V poletnih mesecih namenimo svojim stopalom več nege kot v zimskih, čeprav bi morali za stopala skrbeti skozi vse leto, saj le z redno nego dosežemo, da so stopala lepa, negovana in zdrava. Tako preprečimo nastanek trde in poroženele kože, izognemo se otiščancem ter nastanku glivic, ki so zelo neprijetne in jih težko odpravimo.

Gotovo poznate koga, ki se maščobam izogiba vsevprek. V zadnjih petdesetih letih so lobiji prehranske industrije uspešno pomagali lansirati površno, celo neresnično idejo, po kateri maščobe v naši prehrani povzročajo kronične bolezni in sploh v kombinaciji s stresorji sprožajo srčnožilne bolezni, rakave bolezni, debelost. Že res, da vse maščobe vsebujejo veliko energijsko vrednost , zato z njimi ne gre pretiravati, če vse vnešene energije ne kanimo porabiti. Drži tudi, da se je treba nekaterim maščobam ogniti v velikem loku, takšne so na primer trans maščobe. A vseh maščob kljub temu ne bi smeli metati v isti koš. 

Veliko ljudi se sooča z bolečinami v hrbtu, s splošno utrujenostjo in s težavami v spodnjih okončinah. Najpogostejši vzroki za to so lahko starost, stoječe delovno mesto, dolgotrajno sedenje (na primer na delovnem mestu, med vožnjo, ipd.), premalo gibanja, prekomerna telesna teža, kajenje, nosečnost in razne bolezni, med katerimi je najpogostejša kronična venska insuficienca. Težave, ki spremljajo spodnje okončine, so predvsem prezgodnja utrujenost nog, občutek težkih nog, oteklost nog, bolečine v mišicah nog, nemirne noge in krči, ki se pojavijo zlasti pred ter med spanjem. Težave se stopnjujejo v toplih poletnih mesecih.

Pomlad je čas prebujanja narave, daljših in sončnih dni, a hkrati čas, ko se lahko pojavi tudi spomladanska utrujenost.  Izrazi se v obdobju prehoda iz zimskega v spomladanski letni čas, torej v mesecu marcu in aprilu, lahko še tudi pozneje. Če ste utrujeni, razdraženi, leni, nemirni, brezvoljni, si želite le spati ali pa vas mučijo glavobol, bolečine v mišicah ali sklepih, se spopadate s tako imenovano spomladansko utrujenostjo. Ja, to ni le mit, ampak je resnica, in sicer je poglavitni vzrok zanjo hormonsko neravnovesje. 

Kdaj in kaj sploh pomaga?   Prebavne motnje. Kdaj naj izberem prebavne encime, probiotike ali kombinacijo obojega?            

Predstavljamo intervju z doc. dr. Nino Jančar, dr. med., vodjo oddelka za OBMP na Ginekološki kliniki v UKC Ljubljana.        

Najverjetneje smo si vsi vsaj enkrat spisali ali vsaj v glavi ustvarili seznam slabih navad, ki bi jih radi opustili, ali dobrih, ki bi jih radi vnesli v svoj vsakdanjik. Taki seznami se sploh radi zgodijo ob pomembnih prelomnicah, naj bodo te bolj osebne, kot je rojstni dan, ali splošne, kot je novo leto. V tem času je sploh aktualno spreminjanje prehranjevalnih navad. December je mesec, ko se radi posladkamo, spijemo kak kozarček alkohola več in se večkrat prenajemo ob bogato obloženih mizah. In prav vsakič si rečemo: »Saj so prazniki, potem bom bolj zdravo.« A kaj pogosto se zgodi, da dobre namere že po nekaj dneh postanejo prevelik zalogaj. Kaj storiti tedaj? Svetuje Katja Simić, dipl. dietetičarka, www.dietetik-priporoca.si

Kaj so probiotiki? Po opredelitvi so to živi mikroorganizmi, ki se po zaužitju v zadostni količini naselijo v črevesju ter koristno vplivajo na zdravje in počutje uporabnika. Izraz probiotik je sestavljen iz latinskega predloga pro (»za«) in grške besede bios (»življenje«), kar pomeni »za življenje«.