Cink: ključni mineral za imunski sistem in zdravje
Cink je element, ki je prisoten v vseh telesnih tekočinah in tkivih. Sodeluje v mnogih procesih celičnega metabolizma. Je po pogostosti drugi mineral v človeškem telesu, takoj za železom. Ker cinka telo ne more proizvesti samo, ga moramo vnesti s hrano. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima približno tretjina svetovnega prebivalstva pomanjkanje cinka.
Cink ima posebno vlogo v biokemičnih procesih, saj ga vsebuje več kot 60 encimov. Sodeluje pri sintezi genskega materiala, beljakovin in ima vlogo antioksidanta. Nujno je potreben za sintezo proteina, ki odloča o prenosu vitamina A. Ob pomanjkanju cinka se tako lahko izrazijo tudi simptomi pomanjkanja vitamina A. Poleg vitamina A ima cink pomembno vlogo pri ohranjanju vitamina E v telesu, saj preprečuje izgubo tega pomembnega vitamina iz telesa. V telesu se ne shranjuje v zadostni količini, zato ga moramo dnevno uživati s prehrano. Absorpcija poteka v tankem črevesju in znaša okoli 15-40%. Največ ga najdemo v živilih živalskega izvora, nekaj ga je tudi v rastlinskih virih, vendar je pri njih biološka razpoložljivost nižja zaradi filatov oz. rastlinskih antihhranil.
Dobri viri cinka so jajce, vse vrste mesa in jetra (divjačina, perutnina, govedina in teletina), mlečni izdelki, lupinarji (školjke, polži, raki), pšenični kalčki, bučna semena, sardine, losos, stročnice, kakav, divji riž, oves, ajda in gobe.
Dnevni odmerek cinka za odrasle moške znaša 10 mg dnevno, za ženske pa okoli 7 mg dnevno. Pri otrocih je potreba po cinku nekoliko nižja, pri nosečnicah in doječih materah pa nekoliko povišana (11-13 mg dnevno).
Pomanjkanje cinka je predvsem zaznati med vegani, starejšimi osebami, alkoholiki, osebami z moteno absorpcijo hranil, osebah na shujševalnih dietah, pri okužbah, anemiji, diabetesu tipa 2, ko je uničeno tkivo (operacije, opekline, revmatična obolenja …).
Če spadate v skupino ljudi, ki ne dosega optimalnih vnosov cinka s hrano, vam v Sanolaborju nudimo prehranska dopolnila v različnih oblikah, kot so tablete, kapsule, kapljice. Zgornja meja je 25 mg cinka na dan. Presežek cinka (več kot 200 mg dnevno) povzroča akutno zastrupitev, za katero je značilno bruhanje, driska, slabost in bolečina v predelu trebuha.
Vpliv cinka in vitaminov na imunski sistem
Imunski sistem je čuvaj ravnovesja v telesu in je ključen za obrambo našega telesa. Delimo ga na prirojenega in pridobljenega. Prirojeni imunski sistem sestavljajo koža, sluznice, imunske celice in beljakovine. Pridobljeni imunski sistem, prevzame vlogo, ko prirojeni ne more uničiti vseh škodljivcev. Za razliko od prirojenega imunskega sistema je ta počasnejši, a bolj natančen. Ima tudi prednost, da si lahko škodljivce zapomni. Sestavljajo ga posebne celice, ki jih imenujemo limfociti T in limfociti B, ter protitelesa.
Svoj imunski sistem, poleg zdravih življenjskih navad, podprite s polnovredno prehrano, zadostno hidracijo in ob povečanih potrebah tudi s prehranskimi dopolnili in rastlinskimi pripravki. Med vitamini in minerali sta najbolj poznana vitamin C in cink. Oba prispevata k normalnemu delovanju imunskega sistema. Ker naše telo vitamina C ne more skladiščiti, ga moremo vnašati sproti z uravnoteženo hrano, v primeru večjih potreb po vitaminu C pa je potrebno poseči po prehranskih dopolnilih, ki so pri nas na voljo v različnih oblikah.
Svetuje farm. teh. Janja Milfelner,
prodajalna Celje Mercator
