Sonce je vir energije z mnogimi koristnimi učinki. Na ljudi ima učinek stimuliranja dihanja, krvnega obtoka, presnove, delovanja žlez, nastajanja vitamina D in s tem absorpcije kalcija ter splošnega fizičnega in psihičnega zdravja. Kot vsaka stvar pa ima tudi sonce ob nepravilni zaščiti lahko slabe učinke na kožo. Vsaka porjavitev kože pomeni, da se je sprožil obrambni mehanizem za zaščito celic. Do aktivacije pigmenta melanina pride predvsem zaradi ultravijoličnih žarkov.    

Sečila so sestavljena iz ledvic, sečevodov, sečnega mehurja in sečnice. Ledvice čistijo kri s pomočjo filtracije in tako iz telesa izločajo raztopljene odpadne produkte presnove in telesu tuje snovi. Nastali urin odteka po sečevodih v sečni mehur, kjer se urin nabira, nato pa skozi sečnico odteče iz telesa.      

Poletje je tukaj in z njim sonce, dopust, izleti in dolgi večeri na prostem. A preden zaprete kovček, je vredno nameniti pet minut še eni stvari: zalogi, ki vas bo rešila, ko vam poletje pripravi kakšno presenečenje. Sončna opeklina, ki ne da spati. Komarji na pikniku. Odrgnina, ki se jo odnesete s kolesarjenja. Vse to je del poletja in vse je rešljivo, če ste pripravljeni. Tukaj je seznam vsega, kar ne sme manjkati v vaši poletni lekarni.    

Ultravijolično (UV) sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga oddaja sonce poleg vidne svetlobe in toplote. Ima tako koristne učinke, kot so tvorba vitamina D, dobro počutje, vpliv na razvoj vida, kot tudi škodljive. Prekomerna izpostavljenost UV žarkom, preko sonca ali umetnih virov, kot so solariji, lahko povzroči akutne in kronične poškodbe kože, oči in imunskega sistema. Izpostavljenost UV sevanju je tudi glavni dejavnik tveganja za sončne opekline, prezgodnje staranje kože ter razvoj vseh vrst kožnega raka.    

Toplejši dnevi so pred vrati, s tem tudi več gibanja v naravi, opravila na prostem in seveda tudi počitnice. Žal pa s temi radostmi pridejo tudi manj zaželeni komarji, klopi in drugi insekti, ki jih prav tako privabi toplejše obdobje v letu. V njihovem življenjskem ciklu človek predstavlja del prehranjevalne verige, ki pa žal do človeka ni tako prijazna v smislu srbeža na mestu vboda ali ugriza ali v slabšem primeru prenosa bolezni ali pojava alergijske reakcije. Zato se moramo pred tem ustrezno zaščititi. Poznamo več načinov zaščite.  

Naše oči vsak dan opravijo izjemno delo. Dolge ure preživimo pred računalniki in pametnimi telefoni, beremo, vozimo in se soočamo z različnimi vplivi okolja. Na očesno površino dodatno vplivajo tudi klimatske naprave, ogrevani prostori in onesnažen zrak. V hitrem tempu sodobnega načina življenja očem pogosto ne namenimo dovolj pozornosti – dokler se ne pojavijo neprijetni simptomi.

Cink je element, ki je prisoten v vseh telesnih tekočinah in tkivih. Sodeluje v mnogih procesih celičnega metabolizma. Je po pogostosti drugi mineral v človeškem telesu, takoj za železom. Ker cinka telo ne more proizvesti samo, ga moramo vnesti s hrano. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima približno tretjina svetovnega prebivalstva pomanjkanje cinka.     

Propolis je ena izmed ključnih obrambnih snovi čebeljega panja. Je zelo priljubljen čebelji pridelek, takoj za medom, in se že dolgo uporablja v tradicionalni ljudski medicini. Propolis nastane iz rastlinskih smol, bogatih z antimikrobnimi snovmi, ki rastline varujejo pred okužbami.      

Kalcij je najpogostejši mineral v telesu; večina se ga nahaja v kosteh in zobeh. Ustrezna preskrbljenost s kalcijem je še posebej pomembna med adolescenco, ko sta rast telesa in okostja najhitrejši, ter pri starejših odraslih, ko se kostna gostota začne zmanjševati.  Vloga kalcija v organizmu ni le zgradba kosti, temveč tudi delovanje prebavnih encimov, krčenje mišic, delovanje živčevja, strjevanje krvi in delovanje srčnega utripa. Kalcij je del zobne sklenine, ki pomaga zaščititi vaše zobe pred bakterijami in zobnim kamnom, ki vodijo do kariesa in poslabšanja ustnega zadaha. 

B-kompleks predstavlja skupino osmih vodotopnih vitaminov, ki so nepogrešljivi za pravilno delovanje človeškega organizma. Sestavljajo ga tiamin, riboflavin, niacin, pantotenska kislina, piridoksin, biotin, folat oziroma folna kislina in kobalamin. Ker telo teh vitaminov ne more shranjevati v večjih količinah, morajo biti prisotni v prehrani vsak dan. Čeprav jih obravnavamo kot celoto, ima vsak vitamin natančno določen vpliv na presnovo, živčni sistem, tvorbo celic ter energijsko ravnovesje. 

Suho kožo povzročajo zunanji dejavniki (vroč, mrzel in suh zrak, spremembe letnih časov, zdravila, pogosto umivanje, vroče kopeli, ki odstranijo lipide, neustrezna nega) in notranji dejavniki (starost, prehrana, genetski vpliv in vpliv hormonov). Izhlapevanje vlage in pomembnih snovi, ki ujamejo in vežejo vlago v koži, povzroči pomanjkanje teh snovi, ki so naravno prisotne v koži (naravni vlažilni faktorji). V procesu izgube vlage najprej pride do izgube površinskih lipidov, ki tvorijo naravno bariero na koži in preprečujejo izhlapevanje vode. Če je lipidna bariera poškodovana, vlaga izhlapeva, pomembne snovi, ki vežejo vodo, pa se zlahka izperejo. Ker pride do pomanjkanja naravnih vlažilnih faktorjev, koža ne more zadržati toliko vode in postane suha. Če se stanje ne popravi, pride do oslabitve vlažilnih mrež v globljih plasteh kože, zato se zmanjša naravni pretok vlage v zgornji plasti, posledica pa je zelo suha koža. Na suhost kože poleg prej omenjenih dejavnikov vplivajo tudi izpostavljanje soncu, dehidracija, kajenje, pomanjkanje učinkovite nege in poklic, ki ga opravljamo (pogosto uporabljen detergent, kemikalije, ekstremni vremenski pogoji). 

Zima prinaša krajše dni, manj sonca in več časa, preživetega v zaprtih prostorih. Prav zato je v tem obdobju preskrbljenost z vitaminom D pri večini prebivalcev Slovenije slabša. Ker sončni žarki v jesensko-zimskih mesecih ne omogočajo učinkovite tvorbe vitamina D v koži, se pomanjkanje pogosto pojavlja že zgodaj jeseni in traja vse do pomladi. Smernice pridobljene iz NIJZ:  Predstavitev slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D