Cink je element, ki je prisoten v vseh telesnih tekočinah in tkivih. Sodeluje v mnogih procesih celičnega metabolizma. Je po pogostosti drugi mineral v človeškem telesu, takoj za železom. Ker cinka telo ne more proizvesti samo, ga moramo vnesti s hrano. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima približno tretjina svetovnega prebivalstva pomanjkanje cinka.     

Propolis je ena izmed ključnih obrambnih snovi čebeljega panja. Je zelo priljubljen čebelji pridelek, takoj za medom, in se že dolgo uporablja v tradicionalni ljudski medicini. Propolis nastane iz rastlinskih smol, bogatih z antimikrobnimi snovmi, ki rastline varujejo pred okužbami.      

Kalcij je najpogostejši mineral v telesu; večina se ga nahaja v kosteh in zobeh. Ustrezna preskrbljenost s kalcijem je še posebej pomembna med adolescenco, ko sta rast telesa in okostja najhitrejši, ter pri starejših odraslih, ko se kostna gostota začne zmanjševati.  Vloga kalcija v organizmu ni le zgradba kosti, temveč tudi delovanje prebavnih encimov, krčenje mišic, delovanje živčevja, strjevanje krvi in delovanje srčnega utripa. Kalcij je del zobne sklenine, ki pomaga zaščititi vaše zobe pred bakterijami in zobnim kamnom, ki vodijo do kariesa in poslabšanja ustnega zadaha. 

B-kompleks predstavlja skupino osmih vodotopnih vitaminov, ki so nepogrešljivi za pravilno delovanje človeškega organizma. Sestavljajo ga tiamin, riboflavin, niacin, pantotenska kislina, piridoksin, biotin, folat oziroma folna kislina in kobalamin. Ker telo teh vitaminov ne more shranjevati v večjih količinah, morajo biti prisotni v prehrani vsak dan. Čeprav jih obravnavamo kot celoto, ima vsak vitamin natančno določen vpliv na presnovo, živčni sistem, tvorbo celic ter energijsko ravnovesje. 

Suho kožo povzročajo zunanji dejavniki (vroč, mrzel in suh zrak, spremembe letnih časov, zdravila, pogosto umivanje, vroče kopeli, ki odstranijo lipide, neustrezna nega) in notranji dejavniki (starost, prehrana, genetski vpliv in vpliv hormonov). Izhlapevanje vlage in pomembnih snovi, ki ujamejo in vežejo vlago v koži, povzroči pomanjkanje teh snovi, ki so naravno prisotne v koži (naravni vlažilni faktorji). V procesu izgube vlage najprej pride do izgube površinskih lipidov, ki tvorijo naravno bariero na koži in preprečujejo izhlapevanje vode. Če je lipidna bariera poškodovana, vlaga izhlapeva, pomembne snovi, ki vežejo vodo, pa se zlahka izperejo. Ker pride do pomanjkanja naravnih vlažilnih faktorjev, koža ne more zadržati toliko vode in postane suha. Če se stanje ne popravi, pride do oslabitve vlažilnih mrež v globljih plasteh kože, zato se zmanjša naravni pretok vlage v zgornji plasti, posledica pa je zelo suha koža. Na suhost kože poleg prej omenjenih dejavnikov vplivajo tudi izpostavljanje soncu, dehidracija, kajenje, pomanjkanje učinkovite nege in poklic, ki ga opravljamo (pogosto uporabljen detergent, kemikalije, ekstremni vremenski pogoji). 

Zima prinaša krajše dni, manj sonca in več časa, preživetega v zaprtih prostorih. Prav zato je v tem obdobju preskrbljenost z vitaminom D pri večini prebivalcev Slovenije slabša. Ker sončni žarki v jesensko-zimskih mesecih ne omogočajo učinkovite tvorbe vitamina D v koži, se pomanjkanje pogosto pojavlja že zgodaj jeseni in traja vse do pomladi. Smernice pridobljene iz NIJZ:  Predstavitev slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D

Veliko ljudi se sooča z bolečinami v hrbtu, s splošno utrujenostjo in s težavami v spodnjih okončinah. Najpogostejši vzroki za to so lahko starost, stoječe delovno mesto, dolgotrajno sedenje (na primer na delovnem mestu, med vožnjo, ipd.), premalo gibanja, prekomerna telesna teža, kajenje, nosečnost in razne bolezni, med katerimi je najpogostejša kronična venska insuficienca. Težave, ki spremljajo spodnje okončine, so predvsem prezgodnja utrujenost nog, občutek težkih nog, oteklost nog, bolečine v mišicah nog, nemirne noge in krči, ki se pojavijo zlasti pred ter med spanjem. Težave se stopnjujejo v toplih poletnih mesecih.

Endometrioza je ena najpogostejših ginekoloških bolezni, ki prizadene približno 10-15 % žensk v rodni dobi. Kljub svoji razširjenosti pa ostaja pogosto napačno razumljena in pozno diagnosticirana.  Je kronična bolezen, pri kateri se pojavi tkivo podobno sluznici maternice (endometrij) izven maternične votline. To tkivo se lahko pojavi na jajčnikih, jajcevodih, zunanji površini maternice, trebušni steni, črevesju, mehurju in celo na bolj oddaljenih mestih in organih, kot so pljuča, možgani, pooperativne brazgotine. 

Zdravje oči je ključnega pomena za ohranjanje kakovostnega življenja, saj oči ne le omogočajo vid, temveč tudi vplivajo na našo sposobnost, da se orientiramo v okolju in uživamo v vsakodnevnih aktivnostih. Morda se, dokler nimamo večjih težav, premalokrat zavedamo pomena očesnega zdravja. Večina ljudi zdravniško pomoč poišče šele ob pojavu akutnih težav ali pri motnjah vida. S pravilno skrbjo za oči, rednim spremljanjem vida in zdravimi navadami lahko pomembno zmanjšamo tveganje za težave z očmi skozi vse življenje.

Imunski sistem je drugi največji in najbolj kompleksen sistem v našem telesu, takoj za možgani. Kljub temu se večina od nas nikoli ne nauči, kako deluje. Že majhna ureznina na prstu aktivira obrambne celice, ki se borijo proti vdoru tujkov. Medtem ko za imunski sistem ta majhna ureznina predstavlja velik stres, je za nas to le rahla neprijetnost. Pri boju z virusi ni nič drugače. Prav zato je še toliko pomembneje, da telo podpremo, še posebej v času povečanega tveganja za virusne okužbe in oslabljenega imunskega sistema, kar je pogosto značilno za zimsko obdobje.    

Jesen in zima za marsikoga potekata v luči respiratornih bolezni in drugih izzivov, ki jih letna časa prinašata našemu imunskemu sistemu. Čeprav se obolenjem ni mogoče v celoti izogniti, se lahko pred njimi do neke mere vseeno zavarujemo ter s poglobljenim razumevanjem ločimo med miti, resnicami in polresnicami, ki krožijo med nami.    

Spanec je pomemben del našega življenja. Pomanjkanje lahko povzroča ne samo večjo razdražljivost in muhavost, ampak tudi slabo počutje, glavobole in manjšo odpornost organizma. Ljudje, ki premalo spijo (manj kot pet ur na noč), so bolj psihično izčrpani, zmedeni, napeti. Premalo spanja slabo vpliva tudi na kognitivne funkcije, med drugim ga povezujemo tudi s povečanim izločanjem stresnega hormona kortizola. A navsezadnje pomanjkanje spanja vodi tudi v čezmerno telesno težo.