Suha koža: vzroki, posledice in pravilna nega
Suho kožo povzročajo zunanji dejavniki (vroč, mrzel in suh zrak, spremembe letnih časov, zdravila, pogosto umivanje, vroče kopeli, ki odstranijo lipide, neustrezna nega) in notranji dejavniki (starost, prehrana, genetski vpliv in vpliv hormonov). Izhlapevanje vlage in pomembnih snovi, ki ujamejo in vežejo vlago v koži, povzroči pomanjkanje teh snovi, ki so naravno prisotne v koži (naravni vlažilni faktorji). V procesu izgube vlage najprej pride do izgube površinskih lipidov, ki tvorijo naravno bariero na koži in preprečujejo izhlapevanje vode. Če je lipidna bariera poškodovana, vlaga izhlapeva, pomembne snovi, ki vežejo vodo, pa se zlahka izperejo. Ker pride do pomanjkanja naravnih vlažilnih faktorjev, koža ne more zadržati toliko vode in postane suha. Če se stanje ne popravi, pride do oslabitve vlažilnih mrež v globljih plasteh kože, zato se zmanjša naravni pretok vlage v zgornji plasti, posledica pa je zelo suha koža. Na suhost kože poleg prej omenjenih dejavnikov vplivajo tudi izpostavljanje soncu, dehidracija, kajenje, pomanjkanje učinkovite nege in poklic, ki ga opravljamo (pogosto uporabljen detergent, kemikalije, ekstremni vremenski pogoji).
Ključni korak k ohranjanju zdrave in sijoče kože je, da ves dan ostanemo dobro hidrirani. Če ne zaužijemo dovolj tekočine, to lahko vpliva na videz kože in ta postane bolj dovzetna za izsuševanje. Poleg tega, da ostanemo dobro hidrirani, se je zelo smiselno osredotočiti tudi na uživanje hrane, ki vsebuje veliko antioksidantov in omega-3 maščobnih kislin. Obe hranili lahko zaščitita naše celice pred škodo iz okolja.
Poleg ustreznega umivanja in vlaženja kože je pomembno tudi, da se izogibamo dejavnikom, ki vplivajo na pojav suhe kože. To bo pomagalo zmanjšati učinek suhe kože in potrebo po zdravljenju. Izogibajmo se suhemu zraku, tako da manj časa preživimo zunaj na vročem in mrzlem vremenu ter da v obdobju ogrevanja v prostorih uporabljamo vlažilnike zraka. Skrajšajmo čas, ki ga preživimo v vroči vodi, tako da si namesto dolge kopeli privoščimo hitro prho. Uporabljajmo rokavice pri pomivanju posode, saj to prepreči direkten stik z vročo vodo in močnimi detergenti. Nosimo oblačila iz naravnih materialov, kot sta 100 % bombaž in svila, ki ne dražita kože. Volna je naraven material, vendar lahko razdraži kožo ob neposrednem stiku. Uporabljajmo pralni prašek, ki ne vsebuje barvil in dišav, saj te lahko ostanejo na oblačilih tudi po pranju in dražijo suho kožo. Uporabljajmo negovalne izdelke brez alkohola, dišav in barvil, da preprečimo draženje.
.png)
S suhostjo kože večkrat povezujemo tudi atopijski dermatitis. To bolezensko stanje ima dedno predispozicijo in se kaže tudi z vnetjem ter močno srbečico. Zelo pogosto se pojavlja pri dojenčkih in otrocih, pojavlja pa se tudi v odrasli dobi. Je kronična vnetna bolezen, za katero je značilna suha, luskava, srbeča in razdražljiva koža. Lahko se pojavi kjerkoli po telesu. Povezan je z oslabljeno funkcijo bariere kože in motnjo imunskega sistema. Pri atopijski koži je presnova lipidov nepravilna, kar povzroči pomanjkanje ceramidov in izgubo vode. Ta čezmerna izguba povzroči izsušitev kože, kar oslabi njeno naravno funkcijo bariere. Kadar je oslabljena, je koža bolj dovzetna za draženje in okužbo. Prizadeti imajo nepravilen imunski odziv, zaradi katerega koža bolj intenzivno reagira na okolje in je dovzetna za vnetje.
Za atopijski dermatitis sta značilni dve fazi. V prvi, akutni fazi, je koža najbolj razdražljiva. Koža je zelo srbeča, pordela, suha in luskava. Lahko se pojavi pekoča bolečina in vnetje. Te osebe se zaradi suhe in srbeče kože praskajo, s čimer poškodujejo zaščitno plast kože. To lahko povzroči okužbo, kar ima za posledico vnetje in srbečico. Stanje se poslabša, koža postane bolj razdražljiva in srbeča – kot da bi bili v začaranem krogu. V neakutni fazi so simptomi podobni tistim pri suhi koži. Glavni cilj je vedno podaljšati neakutno fazo.
Za osebe z atopijskim dermatitisom je zelo pomembno vsakodnevno in redno vzdrževanje osebne higiene. Kopel naj traja od 5 do 10 minut, temperatura vode pa naj ne presega 33 stopinj Celzija. Za kopanje se priporoča uporaba sindetov ali gelov brez mila in dišav, ki ne dražijo kože. Pomembno je, da kožo dobro speremo in se nežno popivnamo brez drgnjenja. Priporočljivo je tudi izogibanje oblačilom iz sintetičnih tkanin in volne, saj ta pogosto povzroča srbenje. Uporabljajo naj se bombažna oblačila. Zlasti pozimi je pomembno, da kožo dodatno vlažimo in ji zagotavljamo vlago, ki jo potrebuje. Vsakič, ko si umijemo obraz, roke ali telo, kožo navlažimo s kremo.
Svetuje farm. teh. Maruša Kovačič,
prodajalna Sanolabor Škofja Loka
