Za telo je vsaka tuja snov, tudi presežki hranil, alkohola, zdravil, potencialna nevarnost, ki jo je treba razgraditi in odstraniti z organizma. Glavno vlogo pri tem prevzemajo jetra. Jetra so namreč čistilna naprava našega telesa. Dobro delujoča jetra so pomembna za celotno telo. Čiščenje jeter s prehrano in gibanjem prispeva k znižanju holesterola v krvi, uravnavanju visokega krvnega tlaka, rednemu odvajanju blata, uravnavanju telesne teže in boljšemu počutju z več življenjske energije.

Zaprtje moramo prepoznati kot resno težavo, saj so pogost pojav. V Evropi ima težave z zaprtjem v povprečju več kot 17 odstotkov vseh ljudi. Pri starejših, ženskah in uporabnikih določenih zdravil pa je še pogostejše. Zaprtje moramo prepoznati kot resno težavo. Pravočasno moramo poskrbeti za redno prebavo, ki je pomembna za ohranjanje zdravja in dobro počutje.

Z rednim uživanjem olja pšeničnih kalčkov povprečna odrasla oseba pokrije dnevne potrebe po vitaminu E ter 40 % dnevnih potreb po omega 6 in omega 3 maščobnih kislinah. Vitamin E je prisoten v vseh rastlinskih oljih, v vseh oreščkih, pogosto pa tudi dodan različnim živilom in kljub temu je nedoseganje dnevnih potreb po vitaminu E pogosto pri otrocih, starejših odraslih, bolnikih s presnovnimi motnjami in kadilcih.

Inovativen pristop v boju proti mozoljem in drugim kožnim težavam žanje uspehe. Koža je naš največji organ, ki odraža notranje zdravje našega organizma. Lepa koža je privlačna tudi zato, ker jo nasprotni spol povezuje z zdravjem, ki je najpomembnejši nagonski dejavnik pri izbiri partnerja.

Ob začetku novega šolskega leta in pred novo sezono prehladov, viroz in gripe se starši sprašujejo, kako dobro poskrbeti za dober imunski sistem svojih predšolskih in šolskih otrok. Zdrava hrana, gibanje, igra in spanje.

Najpogostejše športne poškodbe so zvini in nategi. Osnovno zdravljenje v teh primerih je R.I.C.E. terapija, s katero zmanjšate bolečino in oteklino ter pospešite celjenje.

Ne glede na to, ali gre za službo ali hobi, vedno smo odvisni od svojega glasu. Vaš glas je posledica številnih mehanizmov, ki delujejo skupaj. Simptomi motenj glasu so: hripavost, popolna izguba glasu, utrujenost glasu, zadihanost, hrapav glas, rezek glas, napet glas, zmanjšana višina tona, glasnost in zmanjšanje vokalnega razpona ali prilagodljivosti glasu.

Sklepi so gibljive povezave, ki omogočajo, da se kosti lahko gibljejo. Gibljivost ni odvisna le od oblike sklepa, ampak tudi od struktur, ki ga obdajajo (mišic, vezi, ovojnice). Sklepni hrustanec prekriva konce kosti in lahko zakrije morebitne nepravilnosti na površini sklepa. Hrustanec zaradi svoje gibljivosti pomaga ublažiti udarce, neprestano menjavanje  obremenitve in razbremenitve pa ga hrani in vzdržuje.  

Zaprtost pomeni redko iztrebljanje majhnih količin blata, ki ga običajno spremlja mučno napenjanje. In ena največjih ovir do zdravega življenja je morebiti prav nezavedanje dejstva, da smo zaprti. Črevo je glavni organ, ki v telesu skrbi za izločanje, a številnim ljudem povzroča veliko preglavic. Delež ljudi, ki trpijo za zaprtjem, je med splošno populacijo vsekakor visok. Težava pogosteje prizadene ženske kot moške. 

Zanohtnica je najpogostejša okužba kože na rokah. Nastane v prvi vrsti zaradi poškodbe obnohtnega tkiva. Ljudje določenih poklicev (npr. čistilke, gostinci, frizerji ...) so zaradi pogoste izpostavljenosti rok vlagi in dražečim snovem posebno dovzetni za nastanek dolgotrajnejše, t. i. kronične zanohtnice. Akutna zanohtnica, ki jo povzročajo bakterije, pa se pogosto pojavi po nepravilnem striženju nohtov ter zaradi razvad, kot sta grizenje nohtov in sesanje prsta. 

Pri kašlju so zelo pomembni tako imenovani nefarmakološki ukrepi, torej vse tisto, kar je dobro narediti, pa ni zdravilo. Kašelj je normalni refleksno obrambni mehanizem naših dihal. S kašljem odstranjujemo tujke, ki nehote zaidejo v našo dihalno pot in odvečno sluz. Zakašljamo tako, da nenadno hitro izdihnemo proti zaprtima glasilkama. Pretok zraka je ob tem zelo visok in to odstrani tujke in odvečno sluz iz dihalnih poti.

Starši se lahko že pri novorojenčku kmalu srečajo z zamašenim noskom. Še večja verjetnost nastopi, kadar je starejši sorojenec v vrtcu. Tam je namreč že pregovorno postalo znano, da so otroci prehlajeni ves čas od jeseni pa do pomladi. V kolikor o tem samo beremo, se morda ob tem namuznemo, v realnosti pa prehladi pri majhnih otrocih korenito spremenijo ritem in ubranost celotne družine.