Odpornost

Zdrave sluznice, zaprta vrata za sovražnike

20. 05. 2020

Te so prva obrambna linija pred mikrobi. Marsikje je med sluznico in krvjo le ena plast celic, zato so sluznice vstopna vrata za vdor mikrobov v telo. Sluznice obdajajo dihalne poti, črevo, oči, nos in spolovila.

Deli

Osnovna strategija imunskega sistema zajema prepoznavanje sovražnika, aktivacijo obrambnih celic in napad tujka. Mikroorganizme uživamo vsak dan. Uživamo jih s hrano, pijačo in vdihavanjem. Kljub temu redko vdrejo v človeško telo, saj jim to preprečujejo številni obrambni mehanizmi. Pri tem so pomembne naravne pregrade, kot so koža, prebavila in druge sluznice, odziv z vročino ter različne imunske celice in njihovi izločki.


Sluznice so prva obrambna linija pred mikrobi 
Marsikje je med sluznico in krvjo le ena plast celic, zato so sluznice vstopna vrata za vdor mikrobov v telo. Sluznice obdajajo dihalne poti, črevo, oči, nos in spolovila. Prekrite so s sluzjo, številnimi neškodljivimi mikroorganizmi in specializiranimi sistemi, ki mehansko in kemijsko odstranjujejo tujke. Taki so na primer dlakasti izrastki v dihalih, ki z usklajenim gibanjem mehansko odstranijo tujek, refleks kašlja in encim lizocim v sluznici oči, ki kemijsko razgradi bakterijo. Na zdravje sluznic vplivajo njihova vlažnost, mehanske poškodbe, vnetja ter prehranjenost z makro- in mikrohranili. 

V telesu potekajo številni biokemijski procesi, ki so vezani na vitamine, minerale, aminokisline, maščobe in sladkorje. Brez teh substratov sluznice ne morejo tvoriti sluzi, encimov, protiteles in izločkov, ki varujejo sluznice. Za dobro preskrbljenost s substrati je poleg raznovrstne in zdrave prehrane pomembna tudi njihova absorpcija, ki je odvisna od zdravja prebavil. 

Med pomembnejšimi vitamini za zdrave sluznice je vitamin A
Med naravne oblike vitamina A štejemo več kemijsko podobnih sestavin. Med njimi so retinol in njegovi estri, kot sta na primer retinil palmitat in retinil acetat. Te sestavine so najpogosteje v kakovostnih prehranskih dopolnilih. So naravni viri in jih ne smemo zamenjevati s sintetičnimi nadomestki vitamina A. Sintetične oblike obremenjujejo jetra in se slabše izločajo od naravnih oblik.

Vitamin A je izjemno pomemben del očesnega pigmenta za zaznavanje svetlobe, v solzni tekočini pa preprečuje njeno izsušitev. Nepogrešljiv je tudi za regeneracijo in rast tkiv ter tvorbo kože in sluznic, protiteles in drugih imunskih celic, aktivno pa sodeluje tudi pri tvorbi spolnih hormonov. Resna pomanjkanja so redka, zaradi njegove izjemno pomembne vloge v telesu pa je narava poskrbela za skladiščenje v jetrih in telo ga izkoristi, ko ga s hrano ne dobi dovolj. Ko se zaradi premajhnega vnosa ali motene absorpcije te zaloge izčrpajo, se pokažejo tipični znaki pomanjkanja. Za pomanjkanje so zato bolj dovzetni tisti, ki imajo črevesne bolezni, bolezni trebušne slinavke ali kronično
jetrno bolezen.

Na pomanjkanje vitamina A lahko posumimo pri:
• krastavi in suhi nosni sluznici ter suhi in luskasti koži,
• rdečih in suhih očeh,
• pogostih okužbah sluznic, kot so bronhitisi in prehladi,
• slabem razlikovanju med temnim in svetlim,
• otrocih v motnjah rasti,
• aknah.

Večje odmerke potrebujemo pri:
akutnih okužbah, zlasti virusnih, kot so
ošpice, pljučnica ipd.,
cistični fibrozi zaradi pomanjkanja v
izločanju sluzi,
žolčnih kamnih,
kožnih obolenjih (luskavica, akne, ekcemi),
kajenju in uživanju alkohola.


Varna uporaba vitamina A
Največji varen odmerek naravnih oblik vitamina A pri dolgotrajni uporabi je 10.000 IE3, nosečnice v razvitih deželah pa naj raje dnevno zaužijejo betakarotene, naravne snovi, ki so predstopnje vitamina A.

Dopolnjevanje vitamina A pri sočasnem jemanju sintetičnih derivatov vitamina A (retinoidi, etretinat, acitretin, izotretinon) ni varno. Pomanjkanje in predoziranje vitamina A sta povezana z večjim tveganjem za osteoporozo, predvsem pri ženskah v menopavzi in pri starejših ljudeh, zato je varnejša uporaba betakarotenov. Kratkotrajna uporaba
odmerkov, ki so večji od priporočenih, predvsem pri virusnih okužbah, ne bi smela biti problematična.
 

Avtor: mag. Urška Strlekar, mag. farm