Kako se zaščititi pred komarji in klopi?
Toplejši dnevi so pred vrati, s tem tudi več gibanja v naravi, opravila na prostem in seveda tudi počitnice. Žal pa s temi radostmi pridejo tudi manj zaželeni komarji, klopi in drugi insekti, ki jih prav tako privabi toplejše obdobje v letu. V njihovem življenjskem ciklu človek predstavlja del prehranjevalne verige, ki pa žal do človeka ni tako prijazna v smislu srbeža na mestu vboda ali ugriza ali v slabšem primeru prenosa bolezni ali pojava alergijske reakcije. Zato se moramo pred tem ustrezno zaščititi. Poznamo več načinov zaščite.
Nefarmakološki ukrepi
V naravo ali na prosto moramo primerno oblečeni in obuti. Torej svetla ohlapna oblačila, dolgi rokavi, dolge hlače, po možnosti s patentom, da klop ne zaide pod hlačnice, pokrivalo, zaprti čevlji, visoke nogavice. Na prostem poskrbimo tudi, da ne ustvarjamo gojišč za komarje, tako da v neposredni bližini bivanja ni stoječe vode (voda za zalivanje rož, podstavki za rože), kjer bi se komarji lahko razmnoževali. Na balkone ali grede pa lahko posadimo rastline, kot so žajbelj, sivka, limonska trava, šetraj in druge, ki odganjajo komarje. Poznamo tudi elektronske odganjalce, ki s pomočjo nizkih frekvenc oddajajo insektom moteč zvok, ne motijo pa človeka ali domačih živali. Proti klopom pa je nujen ukrep po prihodu s prostega, da se preoblečemo in pregledamo, da s seboj nismo prinesli kakšnega klopa.
Repelenti – zeliščni in kemični
Izpostavljene dele kože, kot so roke in obraz, pa je dobro, da še dodatno zaščitimo z repelenti, ki so na voljo v obliki pršil, losjonov, stikov, zapestnic, nalepk.
Lahko so naravnega izvora, kot so olja citronele, sivke, evkalipta, divjega paradižnika. Niso strupeni za ljudi in domače živali, ne povzročajo kožnih alergij in so prijaznejši do zdravja. So okolju prijazni, naravne sestavine ne onesnažujejo okolja in so biološko razgradljive. Prav tako so prijetnega vonja za razliko od ostrega vonja po kemikalijah (npr. DEET). Nekatere naravne sestavine, kot je olje limoninega evkaliptusa (PMD), so zelo učinkovite in lahko nudijo zaščito pred komarji in klopi za več ur. Sestavine, kot so eterična olja poprove mete, timijana ali cedre, so lahko dostopne in omogočajo izdelavo lastnih mešanic. Kljub prednostim je treba naravne repelente zaradi hitrejšega izhlapevanja nanašati pogosteje kot sintetične.
Lahko pa so kemičnega izvora, poznamo jih kot DEET in ikaridin. DEET (N,N-dietil-m-toluamid) – zelo visoka in dokazana učinkovitost. Lahko ima neprijeten vonj, masti kožo in lahko raztopi določene plastične materiale. Deluje tudi proti tigrastim komarjem. Za daljšo zaščito so potrebne višje koncentracije. Za vsakodnevno uporabo in občutljivejšo kožo je boljša izbira ikaridin, medtem ko je DEET lahko boljša izbira za ekstremna območja z visokim tveganjem za nalezljive bolezni. Na voljo je v različnih izdelkih v različnih koncentracijah, učinek se nad 30 % koncentracijo ne povečuje, daljša se le trajanje učinka. Izdelki z 10 % DEET učinkujejo približno 2 uri, tisti z 24 % DEET pa omogočajo približno 5-urno zaščito. Seveda se trajanje zaščite skrajša ob spiranju s kože (plavanje, potenje, dež) ali brisanju kože. Izdelek izberimo glede na čas, ki ga bomo preživeli na prostem. Običajno so ustrezni izdelki s koncentracijo DEET od 10 % do 35 %.
Ikaridin (pikaridin) je prijaznejši do kože in materialov: ni lepljiv, nima vonja in ne razkraja plastike (očala, ure). Prav tako manj draži kožo. Učinkovitost je primerljiva z DEET pri zaščiti pred klopi in komarji.
Kaj pa, če pride do pika ali ugriza?
Mesto pika komarja pogosto oteče in pojavi se srbež. Najpogostejši ukrep je, da prizadeto mesto najprej speremo s tekočo vodo in milom, nato ga hladimo z ledom ali obkladkom največ pet minut in nato namažemo z aloe vero ali ognjičem. Na voljo so tudi razni geli, roll-oni, kreme na naravni osnovi ali pa geli, ki vsebujejo antihistaminik in s tem še dodatno pomirjajo ter preprečujejo alergijsko reakcijo. V primeru alergijske reakcije v smislu večje otekline, ki se širi, oteženega dihanja, več pikov pri otroku, dojenčku ali preobčutljivi osebi je potreben obisk zdravnika, da ustrezno presodi nadaljnje ukrepe, če ne vemo, kako ravnati.
V primeru ugriza klopa ponavadi tega odstranimo s pinceto. To storimo tako, da s pinceto klopa primemo čim bližje mestu vboda in ga povlečemo. Če ostane klopov rilček v koži, s tem ne povečamo možnosti za obolenje z boleznimi, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, je pa prav, da ostanke poskusimo odstraniti. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Mesto vboda po odstranitvi opazujemo, da ne pride do obročaste rdečine, ki bledi na sredini; v tem primeru moramo k zdravniku. Srbež dan ali dva po odstranitvi je lahko prisoten. Proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi z ugrizom, se je možno tudi cepiti.
V prodajalnah Sanolabor lahko dobite izdelke tako za preventivo kot kurativo, svetovalci bodo z veseljem prisluhnili vašim željam in vam na podlagi tega ustrezno svetovali.
Svetuje farm. teh. Lucija Brglez,
poslovodja prodajalne Sanolabor Slovenska Bistrica
