Vitamin D Kolagen Vitamin C Omega-3 Magnezij CBD B kompleks Železo Kalcij

 

Magnezij - mineral sprostitve

Če je kolagen eliksir mladosti, vitamin D pa sončni vitamin, bi lahko magnezij poimenovali kot mineral sprostitve ter najmočnejše orožje proti stresu ter boju proti nespečnosti. Kot kofaktor v telesu sodeluje pri več kot 300 encimskih reakcijah.


NA KRATKO O MAGNEZIJU

Gre za četrti najbolj zastopan element v človeškem telesu, ki je nujno potreben za normalno delovanje organizma, največjo vlogo pa ima pri ohranjanju zdravja kosti, zob in mišic. Poleg tega skrbi tudi za:

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) navaja, da magnezij:

  • prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti,
  • prispeva k ravnotežju elektrolitov,
  • prispeva k sproščanju energije in presnovi,
  • prispeva k delovanju živčnega sistema,
  • prispeva k delovanju mišic,
  • ima vlogo pri sintezi beljakovin,
  • prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju,
  • prispeva k ohranjanju zdravih kosti,
  • prispeva k ohranjanju zdravih zob,
  • ima vlogo pri delitvi celic.


NARAVNI VIRI 

Sam element spada med esencialne minerale. Dobimo ga v obliki anorganskih soli kot oksid, klorid ali karbonat ter organskih soli kot magnezijev citrat. Prisoten je v mnogo živilih, dobri viri pa so oreški, polnozrnata žita, stročnice in zelena zelenjava ter krompir. V manjših količinah ga vsebuje tudi mleko, perutnina, pomaranče, banane ter kava in čaj.

Načeloma so dobri viri magnezija tista živila, ki vsebujejo višjo vsebnost klorofila (zeleno barvilo pri rastlinah) in prehranske vlaknine. Večje količine minerala vsebujejo tudi nekatere mineralne vode; tudi voda iz pipe lahko doprinese do 10% priporočenega dnevnega vnosa magnezija. 

V svoje jedilnike bi zato morali čim večkrat vključevati:

  • avokado
  • brokoli
  • čičeriko
  • špinačo
  • grah
  • oves
  • dolgozrnati rjavi riž
  • zelje
  • mandlje
  • indijske oreščke in
  • sončnična semena

 

 

KAKO VEMO, DA SMO V POMANJKANJU 

Dnevne potrebe tako pokrijemo že, če v enem dnevu pojemo npr. skodelico ovsenih kosmičev, skodelico rjavega ali divjega riža, 2 rezini polnozrnatega kruha ter skodelico kuhane špinače. Kljub temu se dodaten vnos priporoča pri povečani izpostavljenosti organizma vsakodnevnim psihičnim in telesnim obremenitvam, stresu, pri pomanjkanju zaradi neustrezne, enostranske ali pretirano konzervirane prehrane, ob menstrualnih krčih, nosečnosti, dojenju, pri starejših ljudeh, v obdobju rasti in ob značilnih znakih pomanjkanja. To so:

Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo več kot 60% prebivalstva v pomanjkanju tega življenjsko pomembnega minerala. Največkrat je vzrok pust jedilnik in slaba kakovost življenja, njegovo vsebnost pa prav tako zmanjšuje sama predelava živil. Ker je dobro topen v vodi, se ob kuhanju živil njegova vsebnost zmanjša v končnih jedeh. Prav tako je hrana vse bolj osiromašena z magnezijem, saj raste na prsti, pognojeni z umetnimi gnojili, obdelano s herbicidi in pesticidi. Rastline tako nimajo vira, ki bi jim zagotovil enako hranilno vrednost, kot jim jo je včasih.


DOPOLNILA - KATERO IZBRATI? 

V prehranskih dopolnilih se magnezij lahko nahaja v več različnih oblikah, ki se med seboj razlikujejo tako po vsebnosti magnezija, kot po biorazpoložljivosti (Biorazpoložljivost neke snovi nam pove, koliko te snovi se po zaužitju absorbira v kri ter kako hitra je njena absorpcija. Ta podatek je pomemben zato, ker vsaka snov postane uporabna za celice šele, ko se absorbira v telesu.)

Pomembno namreč ni le, da ga zaužijete dovolj, ampak tudi, da ga zaužijete v takšni obliki, da ga bo telo lahko vsrkalo in nemoteno delovalo. Najbolj biorazpoložjive so organske obike  (magnezijev citrat, magnezijev glukonat, magnezijev aspartat,...), medtem ko so anorganse oblike manj biorazpoložljive (magnezijev klorid, magnezijev oksid, magnezijev sulfat). Izmed naštetih oblik je najbolj učinkovit magnezijev citrat, saj omogoča najboljšo absorpcijo in biodostopnost magnezijevih ionov.

 

Pred nakupom se tako prepričajte, v kateri obliki je magnezij v vašem dopolnilu. Samo organsko vezani magnezij v obliki citrata ali aspartata je razpoložljiv na celičnem nivoju. Iz anorganskih soli magnezija, kot sta magnezijev karbonat in oksid, se magnezij sicer resorbira v kri, vendar ni razpoložljiv drugim tkivnim celicam.

 


REŠITEV SANOLABORJA 

V naši ponudbi je magnezij:

Prav tako najdemo prehransko dopolnilo, ki združuje tako magnezij, kalcij, kakor tudi cink, otrokom prijetnejši magnezij z okusom pomaranče, limone ali limete, magnezij za športnike, magnezij obogaten z B kompleksom, posebej primeren za vse, ki se težko spoprijemajo s stresom ter razna olja in razpršila namenjena za zunanjo uporabo.


NASVETI OB JEMANJU 

Magnezij lahko zaužijete kadarkoli, ne glede na določen del dneva ali čas zaužitega obroka. Pri krčih v mečih, ki se pojavijo ponoči, pomaga, če ga zaužijemo pred spanjem, saj se ponoči raven minerala zniža. Športniki naj magnezij uživajo po športni aktivnosti, saj sproščanje mineralne snovi na mišice med športno aktivnostjo ni zaželeno, poleg tega pa ima lahko pri občutljivih osebah tudi odvajalni učinek.


POGOSTA VPRAŠANJA

Kdo je nagnjen k pomanjkanju magnezija? 

Nekoliko več magnezija potrebujejo nosečnice in doječe matere ter starejši, ki samo s prehrano pogosto ne zadostijo potrebam telesa. Do pomanjkanja lahko pride tudi v primeru  driske ali bruhanja, ob pogostem pitju alkohola, pri sladkorni bolezni in težavah s ščitnico. Pri zdravih ljudeh je sicer pomanjkanje magnezija redko.

Kolikšne so dnevne potrebe po magneziju?

Dnevna potreba po magneziju za odrasle znaša po priporočilih RDA od 300 do 400 mg, pri čemer moški potrebujejo nekoliko večje količine magnezija kot ženske. Za otroke do 4. leta se priporoča 80 mg in do 15. leta od 120 do 300 mg dnevno. Dnevna potreba pri nosečnicah znaša 350 mg in za doječe matere 390 mg dnevno. 

Ali lahko dobim dovolj magnezija s hrano?

Magnezija ljudem z raznovrstno, mešano prehrano sicer redko primanjkuje. Vsebujejo ga tako rastlinska živila kot meso, nekaj pa ga najdemo celo v vodi. Dober vir magnezija so žita, oreščki, semena, špinača, stročnice, krompir in banane. Vsebujejo ga tudi meso in mlečni izdelki, ribe, soja ter nekatero sadje in celo kava ter čaj.