Urinska inkontinenca
Težava, o kateri težko spregovorimo.
Prepričani smo, da je za urinsko inkontinenco skoraj zagotovo slišal že prav vsak. Nehoteno in nenadzorovano izločanje urina je pogostejša težava, kot bi verjetno večina pričakovala, pojavi pa se lahko v vsakem življenjskem obdobju in pri obeh spolih. Zavedanje tega je pomembno zlasti zato, ker urinska inkontinenca še zdaleč ne predstavlja zgolj zdravstvene težave, temveč lahko povzroča občutek neprijetnosti in sramu. A ne bi smela predstavljati tabuja – o njej je potrebno spregovoriti.
Najočitnejši simptom urinske inkontinence je izguba nadzora nad hotenim izločanjem urina. Eden izmed nekoliko manj opaznih simptomov je lahko občasno kapljanje urina med kihanjem, kašljanjem ali telesno dejavnostjo. Spremljajoči simptom urinske inkontinence je lahko tudi nenaden in močan občutek polnega mehurja. Znaki, ki nakazujejo na motnje v izločanju urina, so v največji meri pogojeni z vrsto urinske inkontinence.
Stresna inkontinenca: gre za vrsto inkontinence, ki se najpogosteje pojavi pri fizičnih naporih, kot so tek ali dvigovanje težkih predmetov, pa tudi med smejanjem, kihanjem in kašljanjem. Ta vrsta inkontinence je posledica oslabljenih mišic medeničnega dna in je pogostejša pri ženskah, ki so rodile. Nastane lahko tudi zaradi porodnih poškodb, neravnovesja v izločanju ženskih spolnih hormonov, degenerativnih sprememb vezivnega tkiva, kroničnega kašlja ali debelosti. Zaradi anatomije je pogostejša pri ženskah, razlog pa leži predvsem v krajši sečnici in šibkejših zapiralkah.
Urgentna inkontinenca: pri tej vrsti inkontinence se pojavi nenadna in močna želja po uriniranju, ki jo je težko zadržati. Pogosto se zgodi brez opozorila in lahko vodi do izgube nadzora nad mehurjem, četudi oseba pohiti na stranišče. Vzrok za to vrsto inkontinence je običajno motnja v delovanju živčnega sistema, povod pa je lahko tudi okužba ali sladkorna bolezen. Do uhajanja urina lahko pride v katerem koli času v dnevu, predvsem se dogaja v nočnih urah.
Prelivna inkontinenca (poznana tudi kot tako imenovana »overflow« inkontinenca): ta vrsta inkontinence se pojavi, ko se mehur ne more popolnoma izprazniti in se nato prelije, kar povzroči uhajanje urina. Vzrok je lahko ovira v sečilih, povečanje prostate pri moških, uživanje določenih zdravil ali poškodbe živčnega sistema. Pri otrocih je vzrok pogosto v prirojeni zožitvi sečnice.
Funkcionalna inkontinenca: ta vrsta inkontinence se pojavi, ko oseba zaradi težav z gibanjem, kognitivnih motenj ali drugih okoliščin, kot so uporaba določenih zdravil ali fizični pogoji, ne more pravočasno priti do stranišča.
Mešana inkontinenca: v osnovi pomeni, da gre za več kot le eno samo vrsto inkontinence. Najbolj pogosta je kombinacija stresne in urgentne inkontinence, ki združuje simptome uhajanja zaradi urgentnega občutka in pritiska.
Popolna inkontinenca: stanje, v katerem oseba popolnoma izgubi nadzor nad uriniranjem, kar pomeni, da nima nobene kontrole nad izpustom urina. To je najhujša oblika inkontinence, ki je pogosto posledica osnovne zdravstvene težave, kot so poškodbe hrbtenjače, nevrološke bolezni, raka, operacije prostate ali medenice.
Poleg vseh zgoraj opisanih vrst inkontinenc poznamo tudi precej redkejše vrste nenadzorovanega izločanja urina, kot je nočna, začasna, refluksna ali transuretralna inkontinenca.
Vsakršen pojav motenj v izločanju urina, ki traja dlje časa in vpliva na našo kvaliteto življenja, zahteva zdravniško oskrbo. Obisk zdravnika je priporočljiv tudi v primeru, če je prisoten neprijeten vonj urina, v kolikor v njem opazimo kri ali pa med uriniranjem občutimo bolečine.
Keglove vaje so običajno prva stopnja zdravljenja inkontinence. Te vaje lahko okrepijo mišice medeničnega dna, ki pomagajo pri nadzoru sečnega mehurja. Mišice medeničnega dna lahko okrepite tudi z vaginalnimi kroglicami. Keglove vaje izvajajte na sledeč način:
- Udobno se namestite.
- Sprostite svoje mišice medeničnega dna tako, da dihate globoko in enakomerno. Medtem ko izdihujete, si predstavljajte, da se vaše mišice medeničnega dna sprostijo.
- Ko se počutite sproščeno, začnite stiskati mišice medeničnega dna. Začnite z rahlim stiskom in postopoma stopnjujte stiskanje, dokler ne dosežete največjega stiska, ki ga lahko držite za 10 sekund.
- Po 10 sekundah sprostite stisk in počakajte 10 sekund.
- Ponovite vajo 10-krat in si med vajami vzemite kratek odmor, če je potrebno.
- Postopoma povečajte število ponovitev vaj.
Ob inkontinenci priporočamo tudi naslednje korake:
- Izogibanje kofeinu in alkoholu: kofein in alkohol lahko dražita mehur in povečata pogostost uriniranja. Izogibajte se pitju prevelikim količinam kave, čaja, gaziranih pijač in alkohola.
- Redno uriniranje: če imate težave z inkontinenco, je pomembno, da redno urinirate. Poskusite urinirati vsaki dve do tri ure, tudi če ne čutite potrebe po uriniranju. To si lahko olajšate s skrbjo za hidracijo telesa in pitjem zadostne količine vode.
- Izguba telesne teže: prekomerna telesna teža lahko pritiska na mehur in povzroči težave z inkontinenco. Poskusite izgubiti nekaj odvečnih kilogramov, če ste prekomerno težki.
- Izogibanje kajenju: kajenje lahko povzroči težave z dihanjem, kar med drugim posledično vpliva tudi na izločanje urina. Poskusite opustiti kajenje ali vsaj zmanjšati število dnevno pokajenih cigaret.
- Nosite primerna oblačila: za nošenje izbirajte takšna oblačila, ki so udobna in ne pritiskajo na mehur ali sečnico.
- Izogibajte se dvigovanju težkih predmetov: dvigovanje težkih predmetov lahko povzroči še dodaten pritisk na mišice medeničnega dna. Poskusite se izogibati dvigovanju težkih predmetov oziroma jih dvigujte na pravilen način.
- Uporaba higienskih pripomočkov: higienski vložki, vpojne vrečke in hlačne podloge lahko učinkovito zadržijo urin in prikrijejo madeže, ki bi sicer nastali zaradi inkontinence.
