Osteoporoza

Dejavniki tveganja

Poznamo veliko dejavnikov tveganja za nastanek osteoporoze. Nekateri so genetsko določeni in se jim ne moremo izogniti, vendar na večino lahko vplivamo, zato je pomembno, da smo z njimi seznanjeni. Glavni dejavniki tveganja so:

• Spol: ženske osteoporoza prizadane 2-3 krat pogosteje.
• Starost: s starostjo verjetnost nastanka osteoporoze narašča, saj se kostna gostota z leti zmanjšuje, ker razgradnja kostnine prevlada nad izgradnjo. 
• Telesna teža: tveganje za razvoj osteoporoze je večje pri osebah z drobnimi kostmi, ki tehtajo manj od 60 kg.
• Genetska predispozicija: tveganje je večje pri osebah, ki imajo sorodnike z osteoporozo.
• Zgodnja menopavza: pred 45. letom, bodisi naravna ali po odstranitvi rodil brez nadomeščanja estrogena. Pojavi se zaradi pomanjkanja estrogena, saj estrogen ugodno vpliva na izgradnjo kostnine in kostno gostoto.
• Prehrana: pogosteje se pojavi pri ljudeh, ki ne zaužijejo dovolj kalcija in vitamina D. 
• Telesna vadba: vadba in obremenitev ugodno vplivata na remodelacijo kosti, zato je tveganje za osteporozo večje pri ljudeh, ki so telesno nedejavni ali zaradi poškodbe oziroma bolezni dalj časa ležijo.
• Razvade: na kostno gostoto neugodno vplivajo kajenje ter prekomerno uživanje alkohola in kave. Varen dnevni odmerek kofeina sta dve skodelici prave kave dnevno.
• Zdravila: osteoporoza kot stranski učinek zdravil se pojavi predvsem pri dolgotrajnem uživanju glukokortikoidov, izgubo kostne mase pa lahko povzročijo tudi preveliki odmerki ščitničnih hormonov, antiepileptiki, nekatera zdravila za zdravljenje raka prostate in dojke, imunosupresivna zdravila, heparin, holestiramin ter nekateri antidepresivi, zdravila za sladkorno bolezen ter visoki odmerki zaviralcev izločanja želodčne kisline. 

 

Kako prepoznamo osteoporozo?

Osteoporoza pogosto do prvega zloma poteka povsem brez simptomov, ali pa so le ti blagi in jih običajno bolnik ne prepozna. Če do zloma ne pride, oseba pogosto najprej opazi zmanjšanje telesne višine zaradi povečane ukrivljenosti prsne hrbtenice oziroma nastanka grbe. Zaradi grbe se zmanjša prostor pod rebri, kar ima slab vpliv na prebavo in lahko se pojavita refluks ter napihnjenost, moteno je tudi delovanje mehurja, kar lahko vodi v stresno inkontinenco, lahko pa se pojavijo še težave z dihanjem. 

 

Prvi zlom se običajno zgodi na vretencih in sicer lahko že ob dvigu težjega bremena ali padcu s stojne višine. Zlom vretenca se kaže z močno hrbtno bolečino, ki izžareva navzpred v trebuh, približno tretjina zlomov pa poteka brez bolečin. Diagnozo postavi zdravnik specialist z merjenjem kostne gostote in rentgenskim slikanjem ob sumu na zlom.

 

Kako prilagodimo življenski slog, da poskrbimo za močne in zdrave kosti?

Na preprečevanje osteoporoze ima največji vpliv naš življenski slog, za katerega moramo skrbeti vse življenje, že od mladosti dalje. Kosti rastejo in se krepijo do 30. leta starosti, in to obdobje je najbolj poglavitno, saj se takrat doseže maksimalna kostna gostota, ki s starostjo začne upadati. 

 

Večja kot je maksimalna dosežena kostna gostota, manjše je tveganje za nastanek osteoporoze in le ta se pojavi kasneje v starosti. Pomembno je:

• uživanje uravnotežene prehrane, bogate s kalcijem in vitaminom D – za zadosten vnos lahko poskrbimo s prehranskimi dopolnili iz Sanolaborja
• redna telesna vadba (vsak dan ali vsaj 3-4x tedensko po 30 minut)
• splošen zdrav način življenja brez razvad (opustitev kajenja in čezmernega uživanja alkoholnih pijač).

Pri osebah, ki že imajo potrjeno osteoporozo so pomembni ukrepi za preprečevanje padcev in zlomov (uporaba sprehajalne palice, ustrezna obutev, prilagoditev doma – odstranjevanje ovir, dobra osvetlitev prostorov, zanesljiva ograja ob stopnišču ...).

 

Osteoporoza, vitamin D in kalcij

Kalcij je glavni gradnik kosti, potrebe po vnosu kalcija s hrano pa se v različnih starostnih obdobjih spreminjajo, v povprečju pa ga potrebujemo 1000 mg/dan. Glavni viri kalcija so mleko in mlečni izdelki, nahaja pa se tudi v zeleni listni zelenjavi (brokoli, ohrovt), konzerviranih celih ribah (sardine, skuše) in mandljih. Zaužijemo ga lahko tudi s prehranskimi dopolnili.

 

Vitamin D igra poglavitno vlogo pri absorbciji zaužitega kalcija iz črevesa. Vitamin D se sicer sintetizira v koži pod vplivom UV žarkov, vendar velikokrat sinteza ne zadošča in ga je potrebno nadomeščati s prehranskimi dopolnili. To še posebej velja za slabo pokretne in nepokretne osebe, ki veliko časa preživijo v notranjih prostorih.