Vse o diabetesu

Sladkorna bolezen tipa 1 in 2

Glede na nastanek delimo sladkorno bolezen na dva tipa. Osnova za nastanek bolezni je pri obeh tipih genetska, vendar na nastanek vpliva tudi način življenja. Razlika med tipoma je predvsem v vzroku za nastanek bolezni.

Tip 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen): je avtoimunska bolezen, ki se pojavlja v otroštvu in v mladosti (do 30. leta starosti). Pri sladkorni bolezni tipa ena beta celice trebušne slinavke prenehajo proizvajati inzulin, zato je zdravljenje z inzulinskimi injekcijami nujno od začetka pojava bolezni do konca življenja. Med sladkornimi bolniki je bolnikov s tipom 1 približno 10%.
Tip 2 : Predstavlja najpogostejšo obliko sladkorne bolezni, saj jo ima približno 90% vseh diabetikov. Pri sladkorni tipa 2 vzrok ni v pomanjkanju inzulina ampak se celice na proizvedeni inzulin ne odzivajo – govorimo o inzulinski rezistenci. Pri tipu 2 je inzulina v telesu lahko celo preveč. S starostjo se odpornost na inzulin in s tem tudi hiperglikemija povečujeta. Sprva pri zdravljenju hiperglikemije, ki meji na sladkorno bolezen zadoščuje ustrezna dieta, kasneje pa se z napredovanjem bolezni bolniku predpišejo antidiabetične tablete. Z leti lahko bolniki dosežejo tako visoke vrednosti glukoze v krvi, da je tudi pri njih potrebno zdravljenje z antidiabetičnimi injekcijami. Pri nastanku sladkorne bolezni tipa 2 imajo neustrezne življenjske okoliščine večji vpliv kot pri nastanku sladkorne bolezni tipa 1. Večje tveganje za nastanek diabetesa tipa 2 imajo osebe z neprimerno prehrano, s preveliko telesno težo, osebe ki se premalo gibajo, prav tako pa k nastanku bolezni prispeva tudi stres.
Prehodna hiperglikemija med nosečnostjo: gre za sladkorno bolezen tipa 2, ki nastane zaradi hormonskega stresa v nosečnosti in v 90% primerov s porodom izgine. Hiperglikemija se pri ženskah s prehodno hiperglikemijo med nosečnostjo po 40. letu pogosto ponovi.

Sladkorno bolezen spremljajo tipični klinični znaki: pogosto uriniranje, dehidracija in huda žeja, slabo počutje, nepričakovana izguba teže kljub povečani lakoti in normalni količini zaužite hrane, zmanjšana odpornost, utrujenost, suha usta. Pri sladkorni bolezni tipa 1 so ti znaki izraziti in trajajo krajši čas, pri sladkorni bolezni tipa 2 pa se razvijajo počasi in postopno, zato so večinoma neizraziti in se mnogo bolnikov svoje bolezni v začetnem stanju sploh ne zaveda.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se tako kot pri drugih boleznih pogosto pojavijo zapleti. Akutni zapleti so: hiperglikemija in hipoglikemija (stanje znižane koncentracije sladkorja v krvi), do katere po navadi pride zaradi prevelike doze zdravil, prevelike telesne aktivnosti, premalo hrane ali opuščenega obroka ali pitja alkohola na prazen želodec. Hipoglikemijo prepoznamo po lakoti, drgetanju, znojenju, strahu, vznemirjenosti, bledici in lahko vodi v nezavest. Kronični zapleti so: kardiovaskularna obolenja (srčni ali možganski infarkt, ateroskleroza, angina pectoris), diabetična nefropatija (okvara malih žil v ledvicah), diabetična retinopatija (okvara žilic na očesnem ozadju), diabetična nevropatija (okvara živcev) in diabetična noga.

Kako lahko pomagamo svojcem, ki imajo sladkorno bolezen

Sladkorno bolezen lahko uvrstimo med tako imenovane ''družinske bolezni'', saj zdravljenje sladkorne bolezni zajema korenito spremembo življenjskega stila in načina prehranjevanja. Ker je sladkorna bolezen zahtevna za nadzorovati, je bolniku lažje, če pri tem sodelujejo tudi domači, mu pomagajo pri pripravljanju zdravih obrokov in se z njim rekreirajo. Prav tako je zelo priporočljivo, predvsem pri preprečevanju in ukrepanju ob akutnih zapletih sladkorne bolezni, da nekdo od bližnjih pozna bolezen in bolnikova zdravila, zna izmeriti krvni sladkor in ukrepati ob hipoglikemij. Navsezadnje pa sladkorni bolniki tako kot vsi ostali bolni ljudje potrebujejo tudi čustveno podporo svojcev, sočutje in razumevanje.

Če ima nekdo od vaših bližnjih sladkorno bolezen, mu lahko pomagate z:

1.    Poučite se o bolezni. Predvsem je pomembno, da ovržete neresnične mite in napačne ideje o bolezni. Veliko ljudi je na primer prepričanih, da je telovadba za diabetike nevarna in da bi se je zaradi tega morali izogibati. Čeprav je pretirana telesna aktivnost z nezadostnimi obroki res lahko nevarna zaradi hiperglikemije, je zmerna vadba za diabetike ključnega pomena pri obvladovanju bolezni.
2.    Naučite se, kako bolezen deluje in poteka. Predvsem je pomembno, da ste počeni o tem, kako preprečiti akutne zaplete in kako ukrepati, v primeru, da se zgodijo. Poučite se o znakih hipoglikemije in hiperglikemije, znanca pa lahko tudi pospremite v diabetološko ambulanto in se skupaj z njim pogovorite z zdravnikom.
3.    Sodelujte pri ustvarjanju zdravega življenjskega stila. Diagnoza sladkorne bolezni v družini lahko pripomore k bolj zdravemu življenju vseh oseb v gospodinjstvu. Skupaj pripravljajte zdrave obroke, opustite kajenje in se vsak dan gibajte.
4.    Vedite, kdaj stopiti nazaj in se umakniti. Zavedajte, da je oseba, ki ima sladkorno bolezen najbolj odgovorna za obvladovanje svoje bolezni. Bolje je, da osebo spodbujate in podpirate kot da ji dajete nezaželjene nasvete, jo obsojate ali karate (to še posebej velja pri pripravi obrokov in telesni dejavnosti).
5.    Pomagajte ublažiti stres. Preveč stresa lahko dvigne raven krvnega sladkorja, zaradi česar je sladkorno bolezen težje nadzorovati. Ker je obvladovanje sladkorne bolezni že samo po sebi stresno, je pomembno, da bolnika spodbujamo, da govori o svojih čustvih in skrbeh ter ga aktivno poslušamo brez obsojanja. Skupaj lahko poskusite tudi tehnike sproščanja kot so meditacija, ali pa skupaj vrtnarite, hodite na sprehode, kartate ali si ogledate zabavne oddaje in filme.
6.    Pričakujte nihanja v razpoloženju. Nihanja v ravni krvnega sladkorja imajo velik vpliv na bolnikovo počutje, zato je le ta pogosto utrujen, zmeden, anksiozen ali razdražljiv. 
7.    Pomoč pri nadzoru jemanja zdravil. Diabetiki morajo zdravila jemati striktno, kot jih je predpisal zdravnik. Prepričajte se, ali lahko bolnik sam aplicira zdravilo, ali pri tem potrebuje pomoč. Še posebej, kadar gre za starejšega bolnika z veliko zdravili je pomembno, da preverite ali so zdravila označena tako, da lahko razbere za katero zdravilo gre in da je shranjeno na dostopnem in priročnem mestu. Skupaj s svojcem lahko beležite, kdaj zdravilo vzame in to zapišeta na koledar ali v rokovnik. 
8.    Ne pozabite nase in na svoje počutje. Obvladovanje bolezni je lahko stresno tudi za bližnje in ne le za bolnika. Če se počutite preobremenjenega, se o svojih skrbeh pogovorite s prijateljem, sorodnikom, o svojih skrbeh pa lahko spregovorite tudi z zdravnikom. V družini z več člani lahko pri skrbi za bolnika sodelujete vsi in si razdelite naloge.
9.    Skupaj z bolnikom se pridružite podporni skupini za diabetike. V Sloveniji Zveza društev Diabetikov povezuje kar 39 društev diabetikov iz cele Slovenije, v kateri aktivno sodeluje več kot 14 000 članov. Zveza poleg organizacije dogodkov izdaja tudi glasilo Sladkorna bolezen, v kateri so strokovne in izobraževalne vsebine za bolnike z diabetesom in njihove svojce.