Sanolabor nagrajuje zdrave navade! Sodelujte v veliki nagradni igri in se potegujte za novi Renault Clio 6.
Sanolaborjevi nasveti

Rak želodca in Helicobacter pylori: zakaj šteje pravočasno odkrivanje

28. 10. 2026

Rak želodca se razvija počasi in dolgo brez opaznih znakov, zato ga pogosto odkrijemo šele v napredovali fazi. Njegov najpomembnejši dejavnik tveganja, na katerega lahko vplivamo, je okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Kako pogosta je, zakaj je nevarna in kako jo lahko preprosto odkrijemo?

Deli

V Sloveniji je bilo leta 2022 odkritih 466 novih primerov raka želodca, zaradi bolezni pa je umrlo 288 ljudi. Pet let po diagnozi preživi le okoli 30 % bolnikov, predvsem zato, ker je bolezen pogosto odkrita prepozno. Če rak odkrijemo, ko je še omejen na želodec, pet let preživi približno 78 % bolnikov, ko se razširi v oddaljene organe, pa le še okoli 8 %.

H. pylori je bakterija, ki se naseli v želodčni sluznici in pri vseh okuženih povzroči kronično vnetje (gastritis). Okužena je skoraj polovica svetovnega prebivalstva, v slovenski pilotni raziskavi med 30- do 34-letniki pa je imelo pozitiven izvid približno 14 % testiranih. Okoli 80 % okuženih nima nobenih težav, pri ostalih se lahko pojavijo bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi, zgodnja sitost ali tiščanje v žlički.

Svetovna zdravstvena organizacija je H. pylori že leta 1994 uvrstila med dokazane povzročitelje raka. Bakterija je odgovorna za približno 89 % rakov želodca, razen tistih na prehodu v požiralnik. Dolgotrajno vnetje lahko v desetletjih postopno spremeni sluznico, od izgube žlez in preobrazbe v črevesu podobno tkivo do predrakavih sprememb in raka. Ker ta proces traja dolgo, je dovolj časa, da okužbo odkrijemo in pozdravimo.

Zdravljenje okužbe je najučinkovitejša preventiva. Raziskave, večinoma opravljene v vzhodni Aziji, so pokazale, da zdravljenje okužbe pri zdravih okuženih osebah zmanjša pojavnost raka želodca skoraj za polovico. Evropske strokovne smernice zato priporočajo zdravljenje vseh okuženih, tudi tistih brez težav, najnovejši Evropski kodeks proti raku pa udeležbo pri testiranju in zdravljenju okužbe s H. pylori. V Sloveniji NIJZ in ZD Ljubljana v okviru evropskega projekta TOGAS že izvajata pilotno presejanje mladih odraslih.

Okužbo lahko odkrijemo z dihalnim testom, testom blata ali gastroskopijo. Prvi korak lahko naredite kar doma: v poslovalnicah in spletni trgovini Sanolabor je na voljo H.pylori antigenski hitri test, ki v vzorcu blata zazna antigen bakterije, rezultat pa je znan v 10 minutah. Na izvid lahko vplivajo zdravila za zmanjšanje želodčne kisline in antibiotiki, zato pred testiranjem natančno preberite navodila, predpisanih zdravil pa ne opuščajte brez posveta z zdravnikom.

Pozitiven rezultat pomeni, da je okužba verjetno prisotna. V tem primeru obiščite osebnega zdravnika, ki bo predpisal zdravljenje in pozneje preveril, ali je bilo uspešno. Negativen rezultat okužbe ne izključi povsem, zato se ob vztrajnih težavah vseeno posvetujte z zdravnikom.

Hitri test ne nadomešča obiska pri zdravniku. Čim prej se oglasite pri osebnem zdravniku, če opazite kri v blatu ali črno blato, ponavljajoče se bruhanje, izgubo apetita ali nenamerno hujšanje. Na pregled ne odlašajte tudi, če je za rakom želodca zbolel vaš bližnji sorodnik. November je mesec ozaveščanja o raku želodca, kar je dobra priložnost, da poskrbimo za svoj želodec.

Avtorica članka: mag. ind. farm. Zala Gorenjšček, produktni vodja za klinično diagnostiko

 

Viri: