Hiperpigmentacija – zakaj nastane in kako jo lahko omilimo?
Pigmentni madeži so ena najpogostejših sprememb na koži, s katerimi se srečujejo tako ženske kot moški. Strokovno jih imenujemo hiperpigmentacije. Nastanejo zaradi povečane tvorbe melanina – pigmenta, ki koži, lasem in očem daje barvo ter kožo hkrati ščiti pred škodljivimi vplivi, predvsem ultravijoličnim (UV) sevanjem.
Melanin proizvajajo melanociti, celice v vrhnji plasti kože. Kadar začnejo tvoriti preveč melanina ali se ta v koži neenakomerno razporedi, nastanejo temnejši madeži. Ti se najpogosteje pojavijo na obrazu, lahko pa tudi na rokah, dekolteju in drugih delih telesa.
Različne oblike pigmentnih madežev
Hiperpigmentacije se med seboj razlikujejo predvsem po vzroku nastanka. Med najpogostejše sodijo melazma, sončni lentigi in postinflamatorna hiperpigmentacija (PIH).
Melazma (kloazma) je hormonsko pogojena oblika hiperpigmentacije. Najpogosteje se pojavi med nosečnostjo ali ob uporabi hormonske kontracepcije. Kaže se kot simetrični temni madeži na licih, čelu, nosu in nad zgornjo ustnico. Kadar se pojavi med nosečnostjo, jo pogosto imenujemo tudi nosečniška maska.
Sončni lentigi oziroma sončne pege nastanejo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti UV-sevanju. Gre za jasno omejene temne lise, ki se najpogosteje pojavijo na obrazu, rokah, dekolteju in drugih predelih kože, ki so pogosto izpostavljeni soncu.
Postinflamatorna hiperpigmentacija (PIH) nastane po vnetju ali poškodbi kože, na primer po aknah, ekcemih, opeklinah ali dermatoloških posegih. Na mestu vnetja zaradi povečane tvorbe melanina ostanejo temnejši madeži, ki lahko vztrajajo več mesecev. Njihov nastanek lahko poslabša tudi nepravilno ravnanje s kožo, kot je stiskanje mozoljev ali nezadostna zaščita pred soncem.
Zakaj se poleti pigmentni madeži poslabšajo?
Poleti se lahko pigmentacija poslabša že po kratkotrajni izpostavljenosti soncu, zlasti pri posameznikih z melazmo ali postinflamatorno hiperpigmentacijo. Pri tem ni pomembno le sončenje na plaži. UV-sevanju smo izpostavljeni tudi med vsakodnevnimi opravki, med hojo, vožnjo avtomobila ali sedenjem ob oknu.
K nastanku ali poslabšanju pigmentnih sprememb poleg UV-sevanja prispevata tudi toplota in hormonske spremembe. Čeprav je tveganje poleti največje, je zaščita kože pomembna skozi vse leto.
Zaščita pred soncem je najpomembnejši korak
Temelj preprečevanja hiperpigmentacij je dosledna zaščita pred soncem. Dermatološke smernice priporočajo vsakodnevno uporabo širokospektralne zaščite z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali, še bolje, SPF 50+, ne glede na letni čas ali vremenske razmere.
Zaščitno kremo je treba nanesti v zadostni količini in jo obnavljati približno vsaki dve uri oziroma po plavanju ali močnem potenju. Dodatno zaščito zagotavljajo klobuki s širokimi krajci, sončna očala ter izogibanje neposrednemu soncu med 10. in 16. uro.
Kako lahko pigmentne madeže zmanjšamo?
Zdravljenje je vedno odvisno od vzroka pigmentnih sprememb in potreb posameznika. Med najpogosteje uporabljenimi pristopi so kemični pilingi, učinkovine, ki zavirajo nastajanje melanina, ter lasersko zdravljenje.
Kemični pilingi odstranjujejo odmrle celice s površine kože in pospešujejo njeno obnovo, zato pigmentni madeži postopoma postanejo manj vidni. Učinkovine, ki zavirajo delovanje encima tirozinaze, zmanjšujejo tvorbo melanina in pomagajo preprečevati nastanek novih pigmentacij.
Pri hormonsko pogojeni ali z zdravili povzročeni hiperpigmentaciji je za uspešno zdravljenje pogosto treba odpraviti tudi osnovni vzrok, na primer prilagoditi hormonsko terapijo ali druga zdravila pod zdravniškim nadzorom.
Pomemben del nege predstavlja tudi vsakodnevna skrb za kožo. Vlažilni izdelki pomagajo ohranjati zdravo kožno bariero, antioksidanti zmanjšujejo oksidativni stres, depigmentacijske učinkovine pa prispevajo k posvetlitvi obstoječih madežev in bolj enakomernemu tenu kože.
Katere učinkovine so učinkovite?
V Sanolaborjevih prodajalnah so na voljo izdelki za nego kože s hiperpigmentacijami, med drugim izdelki z zaščitnim faktorjem SPF ter izdelki z učinkovinami, kot so vitamin C, niacinamid, retinol in azelaična kislina.
Vitamin C (askorbinska kislina) zmanjšuje nastajanje melanina z zaviranjem aktivnosti encima tirozinaze. Poleg tega deluje kot močan antioksidant, nevtralizira proste radikale, zagotavlja fotoprotektivni učinek in spodbuja sintezo kolagena. Tako prispeva k bolj enakomernemu tenu in boljši kakovosti kože. Ker je v svoji osnovni obliki nestabilen, se v kozmetičnih izdelkih pogosto uporablja v stabiliziranih oblikah ali v kombinaciji z drugimi depigmentacijskimi učinkovinami.
Niacinamid (vitamin B3) deluje drugače kot vitamin C. Ne zmanjšuje tvorbe melanina, temveč preprečuje njegov prenos v zgornje plasti kože. Tako se v povrhnjici kopiči manj melanina, ten kože pa postaja bolj enakomeren. Poleg tega deluje protivnetno, krepi kožno bariero in je zaradi dobre prenašljivosti primeren tudi za občutljivo kožo.
Retinol, derivat vitamina A, je ena najbolje raziskanih učinkovin za izboljšanje videza kože. Pospešuje obnovo povrhnjice, zato se pigmentirane celice hitreje odluščijo, hkrati pa zmanjšuje prenos melanina v zgornje plasti kože. Pigmentni madeži se postopoma posvetlijo, koža pa postane bolj enakomerna. Ker lahko na začetku uporabe povzroči draženje, ga je priporočljivo uvajati postopoma in ga vedno uporabljati skupaj z ustrezno zaščito pred soncem.
Azelaična kislina je posebej učinkovita pri melazmi in postinflamatorni hiperpigmentaciji. Zavira encim tirozinazo in hkrati selektivno zmanjšuje delovanje prekomerno aktivnih melanocitov.
Tako se pigmentne spremembe postopoma posvetlijo, ten kože pa postane bolj enakomeren. Njena pomembna prednost je tudi dobra prenašljivost, saj so neželeni učinki običajno blagi in prehodni.
Pri hiperpigmentaciji, povezani s stresom, lahko k izboljšanju prispeva tudi učinkovito obvladovanje stresnih dejavnikov.
Kdaj je potreben obisk dermatologa?
Pri izrazitejših ali trdovratnejših pigmentnih spremembah se uporablja tudi lasersko zdravljenje, ki s selektivnim delovanjem razgrajuje melanin v koži ter hkrati spodbuja njeno obnovo in tvorbo kolagena.
Ker je izbira zdravljenja odvisna od vrste hiperpigmentacije, tipa kože in resnosti sprememb, je pomembno, da zdravljenje vodi dermatolog ali drug ustrezno usposobljen strokovnjak.
Avtorica članka: Elena Kostić, Sanolabor Koper Planet
Literatura:
Bogatyrova, E. (2024). Prepoznavanje in zdravljenje hiperpigmentacij. Allure Beauty Slovenija – Dermanova. Dostopno na: https://www.allurebeauty.eu
Davis, E. C., & Callender, V. D. (2010). Postinflammatory hyperpigmentation: A review of the epidemiology, clinical features, and treatment options in skin of color.
Journal of Clinical and Aesthetic Dermatology, 3(7), 20–31. PMID: 20725554; PMCID: PMC2921758.
Hakozaki, T., Minwalla, L., Zhuang, J., Chhoa, M., Matsubara, A., Miyamoto, K., Greatens, A., Hillebrand, G. G., Bissett, D. L., & Boissy, R. E. (2002). The effect of niacinamide on reducing cutaneous pigmentation and suppression of melanosome transfer. British Journal of Dermatology, 147(1), 20–31. https://doi.org/10.1046/j.1365-2133.2002.04834.x
Kang, H. Y., Valerio, L., Bahadoran, P., & Ortonne, J. P. (2009). The role of topical retinoids in the treatment of pigmentary disorders: An evidence-based review. American Journal of Clinical Dermatology, 10(4), 251–260. https://doi.org/10.2165/00128071-200910040-00005
Sanadi, R. M., & Deshmukh, R. S. (2020). The effect of Vitamin C on melanin pigmentation – A systematic review. Journal of Oral and Maxillofacial Pathology, 24(2), 374–382. https://doi.org/10.4103/jomfp.JOMFP_207_20
Tatljak-Nikolić, S., Savić, S., Vuleta, G., & Milić, J. (2013). Effects of dermocosmetic/cosmetic products for skin lightening: What is real to expect? Arhiv za farmaciju, 63(1), 20–39. Dostopno na: https://hdl.handle.net/21.15107/rcub_farfar_2026
