Varni v gore

Varni v gore

Neustrezna fizična pripravljenost, že prisotne kronične poškodbe in neustrezna oprema lahko vodijo do raznih poškodb, težav in nevšečnosti, ki za nami lahko pustijo grenko izkušnjo. 

V gore gremo ustrezno oblečeni in obuti ter opremljeni z raznimi pripomočki, ki zmanjšajo tveganje za nastanek poškodb, ter takimi, ki ob morebitnih poškodbah, pripomorejo k hitri oskrbi prizadetega (alu – folija, osebni komplet za prvo pomoč – povoji, zloženci, lepilni trak, vpojne gaze, trikotna ruta, samolepilni obliž v traku, razkužilo za rane, obliži za rane, obliži za žulje, ipd.). Opremljeni moramo biti z zadostno količino vode, s katero skrbimo za ustrezno hidracijo. Dobro je, da imamo pri sebi nekaj športne prehrane, ki pripomore k zadostnemu energijskemu vnosu med samo potjo. Nepogrešljiv je v današnjih časih tudi mobilni telefon, ki nam je lahko, v primeru nesreče, v veliko pomoč.  

Oblačila naj bodo ohlapna, saj le-ta omogočajo, da je pretok zraka med kožo in okoljem izboljšan. S tem se pospeši izhlapevanje ter prepreči izgubo telesne toplote. Najprimernejša so oblačila iz poliestrskih mikrovlaken, ki so zasnovana s tehnologijo odvajanja znoja. Le-ta odvaja znoj iz telesa na tkanino ter s tem omogoči hitrejše izhlapevanje vlage in znoja. Zaradi zaščite pred sončnimi žarki je bolje, da v času ture nosimo svetla oblačila, saj le ta odbijajo sončne žarke. Prav tako se pred odhodom zaščitimo s primerno kremo z višjim zaščitnim faktorjem, ki ima zaščito pred UVA in UVB žarki. S slednjo zaščitimo najbolj izpostavljene dele telesa, kot so na primer obraz (čelo, lica in nos), ušesa, vrat, pleša in roke. 

 

Da se izognemo žuljem, poskrbimo za ustrezno obutev, ki naj ne bo pretesna in tudi prevelika ne. Le ta naj bo zračna, odporna in ustrezno upogljiva. V primeru, da se nam noge veliko potijo,  pred obuvanjem nogavic posipamo stopala s smukcem. Stopala pred žulji lahko zaščitimo tudi z nanosom kreme, ki ščiti obremenjeno kožo stopal, uravnava prekomerno potenje, krepi kožo stopal in tako pomaga pri zaščiti pred nastankom žuljev in odrgnin ter z aktivnim zaščitnim trakom, ki ga nalepimo na morebitna mesta nastanka žuljev. 
Kljub temu, da se nam pred odhodom v gore zdi, da smo ustrezno opremljeni, lahko pride na poti do raznih nevšečnosti kot so na primer žulji, odrgnine, poškodbe sklepov (zvin, izpahi, zlomi), opekline zaradi slabe zaščite pred sočnimi žarki in navsezadnje tudi velikokrat do dehidracije zaradi visokih temperatur v gorah v poletnem času. 

Do dehidracije (izgube vode) pride zaradi povečanega potenja ob naporu, najpogosteje ob nezadostnem vnosu tekočine v telo. Pospešijo jo visoke temperature v poletnem času ter okolje z visoko relativno zračno vlago.  To privede do pospešenega procesa znojenja. Dehidracija privede do zmanjšanega volumna telesnih tekočin. Ob tem je masa telesa zaradi izgube vode zmanjšana za vsaj 2%. Prvi znak dehidracije je žeja. Prepoznamo jo po temno obarvanem urinu.  Sledijo ji šibkost, izčrpanost in delirij, ki vodijo do zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti prizadetega. Varnost prizadetega pri gibanju in hoji v gorah postane vprašljiva.
Za ustrezno hidracijo moramo skrbeti že pred samim odhodom na daljšo turo. Pred začetkom moramo biti ustrezno evhidrirani (optimalna vsebnost vode v telesu). Če se le da, to zagotovimo s počasnim pitjem zmerne količine vode ali izotoničnega napitka že dan prej ali vsaj nekaj ur pred odhodom. Izogibajmo se kavi in drugim napitkom, ki vsebujejo kofein, sladkanim in gaziranim pijačam ter alkoholu. Med samo potjo večkrat pijemo vodo v manjših količinah. Pazimo tudi na zadosten vnos elektrolitov (predvsem natrija),  ki jih izgubljamo s potenjem. Le-te lahko nadomestimo z raznimi izotoničnimi napitki.

Oskrba žuljev
Žulj na stopalu nastane zaradi dolgotrajnega pritiskanja ali drgnjenja zgornje plasti kože stopala ob obutev. Povzročita ga lahko pretesna obutev ali dolgotrajna hoja. V primeru, da žulj nastane, je najbolje, da se čimprej preobujemo v udobnejšo obutev.  Žulj oskrbimo na različne načine, odvisno od vrste žulja. V primeru manjših žuljev s celim mehurjem, mehurja ne prediramo, saj lahko povzročimo okužbo.  

Večje žulje s celim mehurjem, ki so izjemno boleči, lahko predremo s sterilno iglo. Po predrtju počakamo, da večina tekočine izteče ter pokrijemo s sterilno vpojno gazo. Poškodovano zgornjo plast kože ne odstranjujemo. 

Žulj s predrtim mehurjem (brez zgornje plasti kože) oskrbimo kot rano. V primeru, da imamo na voljo fiziološko raztopino, žulj in njegovo okolico izperemo ter razkužimo s primernim razkužilom za rane. Žulj nato pokrijemo z obližem ali gazo, ki naj bosta zračna. V primeru, da imamo na voljo obliže s hidrokoloidno tehnologijo, žulja ni potrebno razkuževati. Hidrokoloidni obliž hitro ublaži bolečino in  pomaga, da se žulj hitreje zaceli, saj obliž v stiku z rano ustvari vlažno okolje. Slednji lahko ostanejo na koži več dni, in sicer dokler se ne odlepijo. 

Oskrba odrgnin, manjših površinskih ran
Razni padci ali zdrsi v gorah lahko povzročijo manjše ali večje odrgnine. Oskrbe se lotimo s čistimi rokami. V primeru manjše odrgnine, le to izperemo in očistimo s fiziološko raztopino. V primeru, da fiziološke raztopine nimamo na voljo, odrgnino izperemo z navadno vodo. V primeru večje krvavitve, pred izpiranjem, le to ustavimo s pritiskom gaze na rano. 
Nanašanje antiseptičnih pripravkov za razkuževanje ran ni potrebno. V primeru, da imamo le tega na voljo, ga pa vsekakor lahko nanesemo, saj bo zmanjšal možnost kontaminacije ter pospešil samo celjenje rane. Večje odrgnine nato zaščitimo s kompreso ali obližem. 

Oskrba sončnih opeklin
V gorah so sončni žarki močnejši. V primeru neprimerne zaščite, lahko pride kaj hitro od blagih do močnejših sončnih opeklin. V primeru opeklin, se čim hitreje umaknemo v senco ali hladen prostor. Poskrbimo za ustrezno hidracijo. Za lajšanje lokalnih simptomov področje opekline ohladimo z hladnim obkladkom  in/ali z nanosom vlažilne kreme ali gela. Najprimernejši so hidrogeli, ki so namenjeni oskrbi opeklin in geli z  aloe vero. V kolikor so prisotne odprte erozije, predel pokrijemo s sterilno gazo. V primeru hujših opekli, takoj poiščemo zdravniško pomoč. 

Oskrba pri dehidraciji
V primeru dehidracije moramo izgubo vode in elektrolitov čimprej nadomestiti. Nadomestimo jo s pitjem vode in/ali raznih rehidracijskih raztopin po požirkih. Visoka temperatura in dehidracija lahko privedeta do vročinske kapi, ki jo spremljajo simptomi kot so: povečana telesna temperatura nad 400C,  slabost, diareja, bruhanje, huda žeja in dehidracija, glavobol, znojenje, bleda koža, vrtoglavica in slabotnost, povišan utrip in dihanje, nizek krvni tlak, zmedenost, neorientiranost, krči in v najhujših primerih lahko nastopi staje kome.  

V primeru vročinske kapi nujno poiščemo medicinsko pomoč.  Do prihoda zdravniške pomoči, prizadeto osebo zvlečemo v senco ter jo hladimo, dokler temperatura jedra ne pade pod 390C. Hladimo jo lahko z obkladki (dimlje, pod pazduho) ali s polivanjem mlačne vode (približno 260C). Nikoli ne ohlajamo glave. V kolikor je pri zavesti, dehidriranemu ponudimo hladne izotonične napitke. Do prihoda zdravniške pomoči nadziramo krvni tlak, pulz in dihanje. 
Da bomo v gorah kar se da uživali, upoštevajmo nasvete, ki bodo našo turo naredili kar se da varno. Tako se bomo izognili raznim nevšečnostim ter navsezadnje, v najhujših primerih, tudi klicu na 112.

Svetuje Nika Babič, Sanolabor - Koper