Pomlad je čas senenega nahoda in alergij

Pri alergiji pride do neustreznega odziva na snovi iz okolja, ki nam ne škodujejo in jih večina ljudi prenaša brez težav. Snovi, ki povzročajo alergijo, imenujemo alergeni in jih v telo večinoma vnašamo preko dihal ali s hrano. Težave, ki se pojavljajo v spomladanskem času zaradi cvetenja rastlin, povzročajo pelodi večinoma vetrocvetnih rastlin, ki so inhalatorni ali vdihani alergeni in jih rastline izločajo od februarja do oktobra. Prve praviloma v februarju zacvetijo leska, nato jelša in vrba marca, breza aprila, trave maja in junija, tropotec, ambrozija in navadni pelin pa jeseni. Koncentracija cvetnega prahu je najvišja zjutraj, ko se izloča največ cvetnega prahu iz prašnikov, sicer pa je odvisna tudi od drugih dejavnikov. Visoke koncentracije je mogoče opaziti predvsem ob sončnih dneh, ko je zrak suh, piha pa šibek do zmeren veter. 

Kako prepoznamo seneni nahod in astmo?

Kadar se alergijska reakcija zaradi preobčutljivosti za cvetni prah kaže v obliki prizadetosti oči in/ali nosu, govorimo o senenem nahodu ali alergijskem rinokonjukitvitisu. Ta prizadene 20–25 % odraslih ljudi, najpogosteje v starostnem obdobju od 15 do 25 let. Simptomi prizadetosti oči so predvsem občutek peska v očeh, solzenje, srbenje in pordelost oči. Leti se lahko pojavljajo izolirano ali pa skupaj s prizadetostjo nosu, ki se kaže s srbenjem nosu in žrela, zamašenostjo in izcedkom iz nosu ter kihanjem. Seneni nahod pogosto spremljajo tudi splošni simptomi, kot so utrujenost, motnje zbranosti in razpoloženja. Ljudje s senenim nahodom imajo večje tveganje za razvoj depresije in anksioznosti. Kljub temu, da so simptomi podobni prehladu, vseeno lahko ločimo seneni nahod od slednjega, saj seneni nahod traja dlje časa (več kot teden dni), ob tem ni prisotne vročine in če so osebe s senenim nahodom pozorne, bodo opazile, da se težave pojavljajo vsako leto ob približno enakem času. 

in malih dihalnih poti, ki se pri nekaterih izrazi le v času cvetenja rastlin, za katere je oseba preobčutljiva. Kaže se predvsem s kašljem, težjim dihanjem ob naporu ali celo v mirovanju in piskanjem v prsnem košu. Simptomi se običajno poslabšajo oz. sprožijo ob izpostavljenosti alergenu. 
Kljub temu, da so težave vodilo za postavitev diagnoze, je vseeno treba potrditi alergijo za cvetni prah in opredeliti za katere vrste rastlin je oseba preobčutljiva. To največkrat dosežemo s kožnimi alergijskimi testi, ki jih opravi specialist pulmolog. Prav tako je potreben pregled pri pulmologu, v primeru suma na astmo, ki bo poleg kožnih testov opravil tudi teste pljučne funkcije.

Kaj lahko sami storimo za lajšanje težav?

Tako kot pri drugih alergijskih boleznih, velja tudi pri senenem nahodu, da težave ustavimo, če se v celoti izognemo alergenu, za katerega smo preobčutljivi. Pelodom vetrocvetnih rastlin se težko povsem izognemo, vendar lahko z ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti alergenu zmanjšamo simptome in težave, ki nam jih preobčutljivost povzroča. Pomembno je, 
da se izogibamo dejavnostim na prostem in zračenju prostorov takrat, ko je koncentracija cvetnega prahu najvišja. Zato prostorov ne zračimo v jutranjih in večernih urah, čas za dejavnosti na prostem pa je najbolje izbrati po zapadlem dežju ali v brezvetrju. 
Po prihodu domov se svetujeta preoblačenje in izpiranje oči ter nosu s fiziološko raztopino. Poleg tega je priporočljivo, da osebe s preobčutljivostjo za cvetni prah spremljajo informacije o pojavnosti pelodov, ki jih lahko najdejo na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (www.nlzoh.si/storitve/cvetniprah/alergene-rastline/) in v času cvetenja rastlin, za katere so preobčutljive, zmanjšajo preživljanje časa na prostem.

Zdravila

Če ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti alergenu niso dovolj učinkoviti, nam osebni zdravnik ali ustrezen specialist lahko predpiše zdravila za seneni nahod. Zdravila lahko jemljemo v obliki tablet ali v obliki lokalnih pripravkov, kot so kapljice za oči in pršilo za nos. Po njihovi aktivnosti jih delimo na preprečevalna in olajševalna zdravila. Preprečevalna zdravila, kamor spadajo glukokortikoidi, lodoksamid in antilevkotrieni, zmanjšujejo oz. zdravijo alergijsko vnetje, zato je pomembno, da zdravilo začnemo uporabljati takoj, ko se alergen pojavi v ozračju. Olajševalna zdravila, kot so antihistaminiki in dekongestivi, blažijo simptome, medtem 
ko na vnetje nimajo vpliva. 
Takšna zdravila zato uporabljamo, ko se težave pojavijo. Ker imajo zdravila različno učinkovitost na posamezne simptome, je običajno treba kombinirati več zdravil hkrati. Pri osebah, ki imajo srednje do hude težave, je na voljo tudi posebna imunoterapija, s katero želimo preoblikovati imunski sistem, da ob stiku z alergenom ne bi več reagiral. Izvajamo jo tako, da v telo (s podkožnimi injekcijami ali preko ust) vnašamo sprva minimalne količine alergena in nato postopno večamo odmerek. Pri astmi osnovno zdravljenje vključuje inhalacijski glukokortikoid, ki ga je treba redno uporabljati, ne glede na prisotnost težav. Ob pojavu težav se dodatno uporabi še olajševalno zdravilo oz. bronhodilatator, prav tako v obliki vdihovalnika ali pršilnika. Pri tem je zdravljenje stopenjsko, odvisno od resnosti bolezni. Tudi pri astmi, kjer je prisotna alergija za cvetni prah, je na voljo posebna imunoterapija. 

Zaključek

Seneni nahod je alergijska bolezen, ki številnim povzroča neprijetnosti v spomladanskem času. Tudi osebam z astmo se v tem času lahko pojavljajo ali stopnjujejo težave. Ključnega pomena je predvsem izogibanje cvetnemu prahu tistih rastlin, za katere smo preobčutljivi. Dejavnosti na prostem ne izvajamo ob sončnem, vetrovnem vremenu, po prihodu domov pa se preoblečemo in izperemo oči ter nos s fiziološko raztopino. Ker je popolno izogibanje cvetnemu prahu skoraj nemogoče, si lahko težave lajšamo z različnimi zdravili v obliki kapljic za oči in pršil za nos. 

 

Tiva Nemanič,  dr. med., specializantka pnevmologije