Sanolabor

 

Zakaj pozimi pogosteje zbolimo?



Šport

Ste se kdaj vprašali, zakaj pogosteje zbolimo prav pozimi? Je razlog samo v mrazu in pomanjkanju sončka ali nam morda imunost načenja tudi pomanjkanje vode, vitalnih snovi, počitka in um - mirjenosti? Poglejmo si nekaj najpogosteje spregledanih zunanjih in notranjih dejavnikov, zaradi česar pozimi hitreje zbolimo.

 

Ali pozimi pijemo dovolj vode?

Poleg mraza, vlage, pomanjkanja svetlobe, uživanja neustrezne hrane, med zunanje dejavnike za pojav obolenja spada tudi pomanjkanje pitja čiste vode. Da bi imunski sistem deloval brezhibno in nas pred mikrobi obvaroval, potrebuje telo zadovoljivo količino vode tudi pozimi. Tu pa običajno nastane problem. Večina ljudi, ki boleha za prehladom ali gripo vsako leto, raje pije tople čaje in kompote v prepričanju, da je to isto, kot če bi pili vodo. Pa na žalost ni tako. Posledica pitja zgolj čajev in kompotov ter malo ali nič vode je dehidrirano telo. Dehidracija je toliko večja, če so čaji, ki jih pijemo, med drugim tudi diuretiki. To pomeni, da vodo še dodatno izženejo iz telesa. Čaji, ki delujejo diuretično, so, na primer,: bezeg, kopriva, zeleni čaj,… Ker je telo dehidrirano, limfni sistem pa zaradi tega slabo pretočen,… se kmalu pojavi tudi presežek kislih presnovkov in strupov v telesu oz. zakisanost in zastrupljenost telesa. Takšno stanje porušenega telesnega kemizma pa močno obremenjuje obrambne moči telesa, zaradi česar tudi lažje podležemo vdoru patogenih mikrobov in zbolimo. 

Da bodo torej naše obrambne moči uspešne v borbi z mikrobi tudi pozimi, moramo zadostiti potrebi telesa  po vodi tudi v hladnih mesecih. Količina zaužite vode naj bo med 2 in 2,5 litra oz. še več ob izdatnih psihofizičnih obremenitvah. Naj nam ne bo v tolažbo izgovor, da nam mrzla voda ne paše. Pravzaprav mrzla voda ni priporočljiva za pitje niti v poletnih mesecih. Tako tradicionalne medicine kakor tudi novejša spoznanja o pitju vode se namreč bolj nagibajo k pitju mlačne ali tople vode.  Po mnenju nekaterih terapevtov tradicionalne kitajske medicine naj bi pili vodo telesne temperature. Takšna voda je za telo nevtralna oz. ne povzroča motenj v ravnovesju jina in janga. Mrzlo ali vročo vodo pa naj bi pili le po potrebi in sicer kot pomoč pri uravnavanju jina in janga. Kadar je npr. jang (toplo) v primanjkljaju (ko nas npr. neprestano zebe,…), priporočajo za dvig janga pitje vroče vode, kadar pa je v primanjkljaju jin (mrzlo), pa priporočajo pitje hladne vode. Tudi po novejših raziskavah naj bi pitje tople vode med drugim pomagalo dvigniti splošni metabolizem telesa, izboljšalo prebavo, poživilo krvni obtok, pospešilo potenje in izločanje strupov,  izboljšalo delovanje prebavil in tudi delovanje jeter, zmanjšalo zasluzenost dihal itd. Vse navedeno je nedvomno v prid obrambnim močem telesa, zaradi česar se bomo lažje obvarovali tudi pred prehladom ali gripo. 
 

Zakaj pozimi ne zaužujemo dovolj vitalnih snovi?

Resda je zima čas, ko je na voljo manj sveže zelenjave in sadja, ki nam daje mnogo vitalnih snovi, potrebnih za dobro delujoč obrambni sistem telesa. Pa je res nujno, da se zadovoljimo s tem izgovorom in počakamo, da spet zbolimo? Veliko namreč lahko naredimo za boljšo imunsko pripravljenost tako pred, kakor med zimo. 

Npr. tisti, ki spoštujejo potrebo telesa po naravni, ekološki hrani, polni vitalnih snovi in to potrebo zadovoljujejo čez celo leto, bodo v neprimerno boljši formi oz. pripravljenosti imunskega sistema tudi pozimi, kakor tisti, ki jim za zdravo prehrano ni mar. Njihova telesa bodo manj obremenjena z v hrani prisotnimi strupi, konzervansi, pesticidi itd., zaradi česar se bo imunski sistem lahko uspešneje posvetil nalogam obrambe pred npr. virusi prehlada ali gripe. 

Prav tako ni potrebno čakati, da se telesne rezerve vitalnih snovi izpraznijo, kar imunski sistem oslabi, temveč  lahko primanjkljaj vitaminov, mineralov, antioksidantov,… uspešno preprečimo z dopolnjevanjem hrane v zimskih mesecih s kvalitetnimi dodatki k hrani (npr. A.Vogel Bio C), naravnimi multivitaminskimi sokovi (npr. Dr. Steinberger sokovi), smutiji (svež sok ekološkega sadja z dodatkom npr. alg, Camu camuja, reishi, goji jagod, itd.), začimbami (več o neizmerni moči začimb si lahko preberete v knjigi Ščepec rešitve), kalčki, kupljenimi ali doma pripravljenimi mlečnokislinsko fermentiranimi jedmi  ali napitki (npr. A.Vogel Molkosan), itd. 

Ena takšnih naravnih jedi, bogatih med drugim s C vitaminom in kalcijem, ki poznano pomagata imunskemu sistemu, je doma pripravljeno mlečnokislinsko fermentirano zelje. Zaradi vsebnosti desnosučne mlečne kisline in obilice vlaknin, kislo zelje deluje ugodno tudi na prebavo, ki je še en steber naše imunske obrambe. Ustrezna prebava zaužite hrane s pomočjo dobro delujoče črevesne flore je namreč  osnova za dobro zdravje in imunost. Alfred Vogel je priporočal, da zelju, ko ga kisamo (ali kupljenemu že skisanemu) dodamo še prah čistih jajčnih lupin ali prah ostrig in s tem povečamo vsebnost kalcija v tem živilu. V kilogram zelja zamešamo pol jedilne žlice prahu jajčnih lupin. Kalcij v jajčnih lupinah ali ostrigah se s pomočjo vrenja v kislem zelju že po nekaj dneh spremeni v kalcijev laktat, ki se v telesu zlahka asimilira. Kalcij je eden glavnih elementov za uravnavanje kislo-baznega sistema v telesu. Ljudje s šibkim imunskim sistemom imajo običajno tudi porušen telesni kemizem oz. so zakisani. Ker kalcij med drugim pomaga pri odpravljanju zakisanosti, ni čudno, da ga je Alfred Vogel, poleg sirotke, svetoval skoraj vsakemu pacientu za podporno terapijo. 

Poleg tega pa, kadar vemo, da naš način življenja (prehrana, hidracija, stresne obremenitve,…) ni ravno najbolj optimalen, lahko pozimi obrambne moči telesa podpremo tudi z zdravili rastlinskega izvora, kakor je npr. A.Vogel Echinaforce. 
 

Zakaj vztrajno ignoriramo naravni ritem zime in lastne potrebe?

Zanimivo je, da mnoga domorodna ljudstva še danes uživajo neprimerno večje zdravje kakor mi. Zakaj? Delno tudi zato, ker še vedno živijo z ritmom narave in še vedno znajo prisluhniti sebi in svojim potrebam. 

Razlog, da smo mi »razviti« v toliko slabšem zdravstvenem stanju, lahko torej iščemo tudi v »tehnološkem napredku«, ki nas je iz dneva v dan, iz leta v leto, iz desetletja v desetletje, vztrajno odtujeval od lastnih potreb in na koncu pri tem uspel. Zakaj je uspel? Zato, ker smo izgubili stik z naravo in s sabo, kar je še posebej vidno v zimskem času in v obdobju prehoda iz starega leta v novo. 

Pozabili smo namreč, da je pozimi dan krajši in da naše telo potrebuje več počitka in spanja za regeneracijo, namesto tega  smo budni in polno aktivni pozno v noč, saj imamo žarnice, računalnike, tv, … 

Pozabili smo, da je zima čas, ko se vse upočasni ter poglobi vase in da tudi mi potrebujemo čas zase, da se ustavimo in naredimo notranjo inventuro, pregled nad dogodki preteklega leta, nad tem, kaj je bilo dobro in kaj slabo, da bi lahko uspešno, brez starih napak, štartali v novo pomlad, v novo leto, tako osebno kakor poslovno. Namesto tega brezglavo divjamo, da bi podrli vse rekorde v letnih planih, ulovili vse korenčke, ki so nam jih ali smo si jih nastavili, in se s tem izčrpavamo do onemoglosti. Rezultati takšnega početja na dolgi rok seveda niso dobri ne za našo odpornost ne za našo delovno uspešnost. 

Za vrhunec vsega pa so pozimi tu še »globalizacijsko izumetničeni« božični in novoletni prazniki, ki so iz nas naredili nič drugega kot sužnje za zadovoljevanje stoterih želja oz. pričakovanj naših partnerjev, otrok, prijateljev, sodelavcev,…. Blišč, »praznična načičkanost« hiš, stanovanj, ulic, darila, drage počitnice,… s katerimi globalizacija odlično služi, so v ospredju, kot da so to glavna sporočila prehoda v novo leto. Glavna potreba v teh intimnih družinskih dneh po sprejemanju in dajanju brezpogojni ljubezni, po odnosu, po komunikaciji, po toplini, po um-miritvi, po druženju z najbližjimi, pa je v vsem tem večinoma popolnoma spregledana. 

In kadar se sredi zime, ko se prah blišča in pričakovanj praznikov poleže, znajdemo psihofizično izčrpani in duhovno prazni, ni prav nič čudno, da tudi naš imunski sistem ni več kos prehladu ali gripi. Če se nam je to zgodilo že večkrat, je že skrajni čas, da ponovno prisluhnemo ritmom narave in svojim potrebam ter nehamo nasedati na globalizacijske scenarije. 

Tekst: Adriana Dolinar (za Farmedica)